Alergija na cvetni prah težave povzroča tudi jeseni


Čeprav se včasih zdi, da pozno poletno obdobje prinaša rešitve za ljudi pri katerih se pojavlja alergija na cvetni prah, vam lahko mnogi povedo, da žal ni tako. Tudi jesenski čas nam namreč v zadnjih letih oziroma desetletjih, ko je v porastu globalizacija vedno znova ponudi nove tujerodne vrste, ki se v našem okolju (preveč) uspešno razmnožujejo. Alergija na cvetni prah ambrozije, ki je avtohtona vrsta Severne Amerike, povzroča težave številnim posameznikom.

Kaj je alergija?

Z izrazom alergija opredelimo različna stanja (na primer atopijski dermatitis, alergijska astma, alergija na cvetni prah, alergija na hrano…), ki jih povzroča prekomerna občutljivost imunskega sistema na različne sprožilce v okolju. Kot sprožilci z alergijo povezanimi stanji lahko delujejo različni dejavniki v zraku, kamor sodijo hišni prah, pršice, cvetni prah , hrana, lateks, zdravila, kemikalije in tudi živalske dlake.

 

Trave.
Cvetni prah trav je pogost vzrok alergij na cvetni prah.

 

Alergije so v stalnem porastu, težave s preobčutljivostnimi reakcijami naj bi imelo kar 40 % svetovne populacije. Pri tem je potrebno dodati, da je posameznikov s težavami vedno več. Kaj vpliva na pojav alergij pri posameznikih ni povsem jasno, so pa nekatera stanja povezana z genetsko osnovno (prenos v družini).

Simptomi alergijskih reakcij

Simptomi alergijskih reakcij se običajno pojavijo v obdobju nekaj minut po izpostavitve alergenu, v posameznih primerih pa se lahko razvijejo stopenjsko v obdobju nekaj ur. Večina reakcij je blagih, se pa lahko občasno pojavijo tudi resnejši zapleti.

Simptomi so različni, odvisni predvsem od spojine na katero ste preobčutljivi ter načina vnosa spojine v to telo. Alergija na cvetni prah je posledica alergenov, ki so prisotni v zraku, zato se te oblike alergije običajno kažejo kot težave v predelu obraza in dihalnih poti (srbeče oči, solzenje oči, kihanje, zamašen nos in podobno).

Med najpogostejše simptome v splošnem pa sodijo: kihanje in srbeč nos (z izcedkom), srbečica in rdečica očesa, bolečine v prsnem košu, kašljanje, oteženo dihanje, rdečica in srbečica na koži, otekline jezika, oči, obraza in ustnic, bolečine v trebušnem predelu, slabost, diareja ter bruhanje.

Med najresnejše reakcije sodi anafilaksa oziroma anafilaktični šok, ki jo spremljajo otekanje v predelu ust in grla, težave z dihanjem, zmedenost, pomodrela koža in ustnice ter izguba zavesti. Omenjeno stanje zahteva takojšnjo pomoč reševalne ekipe.

Kaj je alergija na cvetni prah?

Alergije na cvetni prah so razmeroma pogoste oblike sezonskih alergij, ki se pri posameznikih pojavljajo prehodno – odvisno od cvetenja rastlinske vrste na katero je oseba preobčutljiva. Običajno jih imenujemo sezonski alergijski rinitis.

leska
Leska je prva cvetoča vrsta, ki povzroča alergije na cvetni prah.

 

Alergije se torej pojavljajo sezonsko – od pomladi do jeseni. V tem času se namreč ves čas izmenjujejo različne rastlinske vrste, ki v posameznem času cvetijo. Problematične so vetrocvetne rastlinske vrste, za katere so značilne ogromne količine cvetnega prahu, ki jih rastline sprostijo v zrak in jih naokoli raznaša veter. Cvetni prah teh vrst je majhen in lahek (da ga lahko prenaša veter). Med take vrste sodijo na primer leska, breza, različne vrste trav in ambrozija.

Če sami v določenih delih leta prepoznavate znake alergij (na primer zamašen nos, solzenje, rdečenje in srbečico oči) vam priporočamo, da si na spletu poiščete koledar cvetenja posameznih rastlinskih vrst ter z njegovo pomočjo opredelite rastlinske vrste, ki v posameznem obdobju cvetijo.

Leska je rastlinska vrsta, ki cveti najhitreje in sicer od sredine januarja do sredine aprila (vrh cvetenja v februarju in marcu), v podobnem obdobju cveti tudi jelša. Sledijo topol, jesen, breza, platana in hrast. Trave imajo najdaljše obdobje cvetenja (od sredine marca, do konca avgusta) in sodijo med vrste, ki so najpogosteje povezane z alergijo na cvetni prah. V pozno poletnih mesecih in jeseni pa cvetita pelin in ambrozija.

 

alergija na cvetni prah
Alergija na cvetni prah je pri posameznikih prisotna v obdobju cvetenja vrste na katere cvetni prah so preobčutljivi.

 

Ambrozija – največja težava posameznikov jeseni

Ambrozija (tudi žvrklja) je tujerodna invazivna vrsta (to pomeni, da je k nam vnesena iz tujih krajev, pri tem je za njeno širjenje poskrbel človek in k nam ni prišla po naravni poti), ki se hitro širi zlasti na obrobjih gozdov, ob cestah, industrijskih conah in na neobdelanih površinah. Po izgledu sicer neatraktivna vrsta, je sposobna proizvodnje več tisoč plodnih zrn, ki se uspešno širijo tudi po zraku. Ambrozija ima vrh cvetenja v obdobju med avgustom in septembrom.

Ljudje ambrozijo pogosto zamenjujejo še z eno tujerodno invazivno vrsto imenovano zlata rozga, s katero pa nista v sorodu in si tudi po izgledu v resnici nista podobni.

Cvetni prah ambrozije sodi med najbolj alergene spojine rastlin, zato ne preseneča, da je postala ambrozija predmet številnih znanstvenih raziskav na področju zdravja. Alergija na cvetni prah ambrozije se izraža v obliki dihalnih težav, kamor sodijo rinitis, astma, alergijski konjuktivitis, včasih pa tudi kožne spremembe. Intenziteta simptomov je odvisna od količine cvetnega prahu, za pojav alergije, pa so dovolj že nizke koncentracije cvetnega prahu v zraku.

Kako si pomagati?

Pri alergijah si lahko pomagate z antihistaminskimi sredstvi v različnih oblikah (na primer gelih, tabletah). Izbira sredstva je odvisna od vrste alergije in z njo povezanih simptomov. Za gel se običajno odločite, če gre za odziv, ki se kaže v obliki kožnih izpuščajev, srbečice na koži in koprivnice. Pri dihalnih težavah (običajne za alergijo na cvetni prah) pa se običajno uporabijo tablete. Priporočamo, da se o načinu zdravljenja posvetujete s farmacevtom, v primeru večjih težav pa obvezno obiščite tudi zdravnika.

 

Nedavni prispevki