Strokovnjaki pravijo, da je v zadnjih letih prišlo do naraščanja antisemitizma. V Franciji so poročali o 74 odstotnem povečanju števila kaznivih dejanj zoper Jude, v Nemčiji se je to število povečala za 60%.
Številke potrjujejo rezultate treh raziskav, ki so ugotovile, da se Judje, ki živijo v Evropi, počutijo bolj ogrožene in se soočajo z več nasilja ter sovražnim govorom, v vse bolj polariziranim političnim okoljem.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je trend označil kot nesprejemljiv in da je antisemitizem v Franciji zavračanje francoske republike in njenih vrednot.
Lani je bila narejena največja raziskava o antisemitizmu v Evropi, ki je vključevala kar 16 000 Judov v dvanajstih evropskih državah. Ugotovili so, da je več antisemitskega sovražnega govora, nadlegovanj in naraščajoč strah ljudi, ki jim je postalo neprijetno povedati, da so judovskega porekla.
Poročilo je ugotovila, da kar 90% anketirancev meni, da je v njihovih državah prišlo do porasta antisemitizma in 30% je povedalo, da so bili nadlegovani zaradi svojega judovskega porekla.
Raziskava Eurobarometra, ki je bila objavljena prejšnji mesec in je bila izvedena v 28 državah je pokazala, da obstaja velika razlika med mnenjem o porastu antisemitizma med splošno javnostjo in pripadniki judovske skupnosti.
Medtem ko je kar 89% judovskih anketirancev dejalo, da se je antisemitizem v zadnjih petih letih bistveno povečal, je bilo takšnega mnenje samo 36% anketirancev splošne javnosti. Druga raziskava, ki je bila izvedena na vzorcu 7000 ljudi, je ugotovila, da petina ljudi meni, da imajo judje preveč vpliva v bančništvu in politiki in 32% je menilo, da judje izkoriščajo svoj položaj v družbi.
Predstavnik francoske vlade je povedal, da so se ponovno pojavile bolj tradicionalne oblike antisemitizma, za katere so verjeli, da so že bili izkoreninjene.
Nekatera militantna skrajno desničarska gibanja javno pozivajo k skrunitvi judovskih institucij in napadi na Jude. Večino antisemitskih napadov so zakrivili člani ali simpatizerji skrajnih desničarskih gibanj, ostale pa večinoma pripadniki muslimanske veroizpovedi, predvsem tisti, ki so prišli v Evropo v sklopu priseljenske krize leta 2015.
Svet Evrope je lani sprejel deklaracijo, ki poziva svoje članice, da si bolj prizadevajo pri preprečevanju in boju proti antisemitizmu ter tudi za zagotavljanje varnosti judovskih skupnosti, institucij in državljanov.