Okoliščine, ki so nastale zaradi epidemije covid-19, so pustile hude posledice tudi letalski industriji. Praktično čez noč je večina letal ostala prizemljenih, nekatere letalske družbe pa so se bile prisiljene preoblikovati svojo dejavnost in se odločiti za opravljanje tovornih in ne potniških prevozov. Zaradi krize je kar nekaj letalskih družb že zaprla svojo dejavnost. Te so na primer Virgin Australia in FlyBe.
Število letov je začelo upadati že v sredini meseca marca, ko so države ena za drugo začele sprejemati ukrepe za zajezitev virusa. Na globalni ravni je število letov samo v mesecu aprilu letos upadlo za 80 odstotkov, če primerjamo isto obdobje lanskega leta. V januarju so bile prekinjene vse povezave s Kitajsko, kar je močno vplivalo na promet. In nenazadnje se spomnimo tudi, da je ameriški predsednik Donald Trump prepovedal vse lete iz skoraj vseh držav Evropske unije.
Pa vendar se, po kriznih mesecih, za letalske družbe vrača optimizem. Čeprav je večina letalskih družb na robu propada, verjetno ne bo preživela brez pomoči državne pomoči.
V najosnovnejših ekonomskih razmerah so cene letalskih kart določene na podlagi krivulj ponudbe in povpraševanja. Če je zanimanje ljudi za polete okrnjeno, potem letalske družbe znižajo cene letov. Cena se oblikuje tudi na podlagi znanstvenih kalkulacij in modelov, letalske družbe pa nato ceno uravnotežijo glede na zmogljivosti svojih potrošnikov in nešteto drugih kazalnikov. Vsaka letalska družba pa si verjetno želi doseči najbolj uravnoteženo ceno, ki bo sprejemljiva tako za samo letalsko družbo kot tudi za potnika, ki leti s to letalsko družbo.
Tudi za letalske družbe prihajajo meseci, ki bodo bolj optimistični. Kratkoročno gledano bodo letala zaradi zdravstvenih in higienskih ukrepov še vedno manj zaseden, zato pa bodo letalske družbe dodatno motivirane, da svoje cene vozovnic prilagodijo razmeram in ne, da jih dražijo zato, da bi zapolnili izgubo preteklih mesecev.