Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu preprečuje resne okvare živčevja


Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je v Sloveniji z zakonom določeno tako, da se lahko vsaka odrasla oseba, ki dopolni 49 let in otrok v tretjem letu, cepita na stroške osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Več o tem si lahko preberete na sos-klop.si. Za delavce, ki pa so službeno najbolj izpostavljeni tej bolezni, pa je celjenje obvezno. Vendar cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za druge državljane ni obvezno, je pa priporočljivo glede na to, da vsako leto za to boleznijo zboli vedno več ljudi in otrok. Nekaterim klopni meningoencefalitis povzroči trajne posledice na živčevju, ki se okvari in se s tem poslabša kakovost bivanja za pacienta. Cepljenje pa je možno tudi samoplačniško.

Zakaj se priporoča cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu?

Zaradi velike možnosti okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa (KME) je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu zelo priporočljivo, ker se večina okuženih s tem virusom sploh ne zaveda vboda klopa. Ta virus se prenaša tudi s surovim ovčjim, kozjim in kravjim mlekom, zato strokovnjaki uživanje teh izdelkov močno odsvetujejo.

Okužena oseba lahko obenem zboli tako za klopnim meningoencefalitisom, kot za lymsko boreliozo ali se okuži še z bakterijo Borrelia burgdorferi. Bakterija borelija povzroča lymsko boreliozo. Prepoznamo jo tako, da se na koži na mestu vboda klopa pozna kot rdečina, kasneje pa okoli nje nastane  kolobar. Pojavita pa se nekaj dni ali celo tednov po vbodu klopa. Ta bolezen je pri nas zelo pogosta in smo po obolelosti v samem vrhu v Evropi. Na leto pri nas zboli od tri do sedem tisoč ljudi. Bolniki največ škode utrpijo na živčevju, sklepih in srcu. Zdravijo pa jih z antibiotiki.

Pravočasno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu v zimskem času, ko klopi niso dejavni, je rešitev tudi za drugo zelo razširjeno bolezen KME, ki tudi trajno poškoduje živčevje. Za boleznijo KME vsako leto pri nas zboli okoli 250 ljudi, ogroženi pa so najbolj otroci in starejši.

Kako prepoznamo bolezen KME?

KME se začne s slabostjo, rdečino na mestu vboda klopa in kolobarjem okoli njega. Splošno počutje je slabo, to pa se prične dogajati nekaj dni po vbodu klopa ali nekaj tednov. Bolnika bolijo mišice in tudi sklepi so dokaj boleči. Bolnik ima pogosto glavobol ter povišano temperaturo. Ko se virus razširi v centralni živčni sistem, se pojavijo še bruhanje, tresenje rok in jezika, pacient pa se ne more zbrati in včasih pade v nezavest. Žal ta bolezen lahko pusti na živčevju trajne posledice, kar človeku močno poslabša, tako počutje, kot kakovost življenja. Pravočasno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu  pa lahko vse to prepreči, še preden pride do tragedije.

Kako poteka cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME)?

Najbolj se to cepljenje priporoča med zimskim časom, ko klopi niso aktivni. Priporočeno je, da se cepijo otroci in starejši, ki so najbolj ogroženi. Če je le mogoče, naj se prvo cepljenje začne novembra. Prejme se prvega od treh odmerkov cepiva. Po tem pa se bolniku vbrizga čez dva meseca še en odmerek, ki je namenjen zaščiti pred aktivnostjo klopov. Zadnji odmerek pa se prejme od 9 do 12 mesecev po drugem odmerku.

Vendar s tem cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu s temi tremi odmerki še ni končano. Glede na vrsto cepiva, se potem izvajajo še poživitvena cepljena na 3 do 5 let. Za starejše od 62 let je priporočljivo, da se cepijo v vsakem primeru na vsake 3 leta.

Cepljenje proti KME po zakonu brezplačno pripada otrokom v tretjem letu starosti in odraslim v 49 letu starosti tudi, če so se že prej cepili samoplačniško. Cepljenje se priporoča vsem, ki se veliko zadržujejo na območjih, kjer so okuženi klopi.

Interventno KME cepljenje: kdaj se izvaja?

Interventno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se izvaja v primerih, ko je potrebna čim hitrejša zaščita proti KME. To je takrat, ko se zdravniki določijo za hitrejše načine cepljenja, kar pomeni, da se drugi odmerek prejme kakšna dva tedna po prvem cepljenju. Tretji odmerek pa se lahko prejme že tri tedne po drugem odmerku oziroma v nekaterih primerih od 5 do 12 mesecev po drugem odmerku. Tako cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu največkrat prepreči hude in trajne posledice na bolnikovem živčevju.

Cepivo in neželeni učinki

Za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se v Sloveniji uporabljata dve cepivi, ki sta uradno registrirani, obe pa vsebujeta inaktivirane viruse, ki so tako oslabljeni, da ne povzročijo nobene škode, ampak le reakcijo, da telo pripravi obrambni mehanizem proti tej zahrbtni bolezni.

Prav zaradi tega lahko pri nekaterih ljudeh cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu povzroči nekaj neželenih učinkov. Izkušnje so pokazale, da večina ljudi cepivo dobro prenaša. Nekateri imajo po cepivu nekaj blagih reakcij, kot so rahlo povečanje temperature, glavobol in utrujenost. Tam, kjer  je bilo cepivo vnešeno v telo, pa se lahko pojavita rdečina in redkokdaj še oteklina. Tudi rahle bolečine v sklepih so prehodne ter minejo.

Zelo redko, na 1000 pacientov, je lahko eden takšen, ki ima hude alergene reakcije ne cepivo KME, ki se pojavijo v nekaj minutah ali urah po cepljenju. Reakcije so: oteženo dihanje, slabost, bruhanje, omedlevica, otečeno žrelo in bledica. V tem primeru se mora takoj poiskati zdravniško pomoč, da zdravnik pravilno obravnava telega pacienta in tudi odredi, da se ga ne sme več cepiti proti KME, o čemer izda uradni dokument.

Nedavni prispevki