Vsakokrat, ko v družini praznuje kdo od otrok dobim sladko prošnjo: »Speči mi čokoladno torto!«. Seveda se naloga sliši lahka saj je čokoladna torta osnovna sladica vseh otroških praznovanj, kljub temu pa se po nekaj zaporednih čokoladnih tortah, na vse možne različne načine, pojavi manjši problem… katere variacije še nisem naredila?
Odločila sem se, da meni in vam pri tem pomaga strokovnjak. Kdo bi lahko svetoval bolje kot prijatelj, ki je po vrhu še prvovrsten slovenski kuhar in strokovnjak za sladkanje?! V nadaljevanju izveste nekaj o zgodovini t.i. Hrane bogov (čokolade) na koncu pa vas čaka sladek recept kako brez težav v vsaki kuhinji nastane čokoladna torta!
Theobroma cacao = Hrana bogov
Naravoslovec Karl Linee je točno vedel, kako poimenovati sladko pregreho. Nadel ji je ime »Theobroma cacao« oz. v prevodu »hrana bogov«. Iz kakava (hrane bogov) pa je tudi naša čokoladna torta!
Kakav kot plačilno sredstvo
Maji so s semeni trgovali in jih uporabljali kot plačilno sredstvo… Uf, še dobro, da danes ni več tako… jaz bi namreč vse skuhala in nastala bi čokoladna torta!
Od kakava do čokolade
Kakavova zrna je v Španijo prinesel Kolumb vendar pa jih niso znali uporabljati. Osvajalec Cortez je kasneje na to območje prinesel recept za Xocolatl, oziroma danes poznan kakav. Grenki pijači iz mletih kakavovih zrn in vode so dodajali različne dodatke: vanilijo, začimbe, med, sladkor. Znano je bilo, da poveča življenjsko moč in zdravi nekatere bolezni. Od takrat naprej je v 17. stoletju postal zelo poznan in priljubljen. Z novimi postopki so pridobili tudi čokolado, ki jo je bilo mogoče jesti in piti. Leta 1875 so izdelali prvo mlečno čokolado, približno ob istem času pa so v tovarni Lindt razvili mehko in topljivo čokolado, takšno, kot jo uporabljamo pri izdelovanju sladic, brez nje pa ne more tudi čokoladna torta.
Afrodizijak in način izkazovanja naklonjenosti
»Kakavova voda«, ki so jo uporabljali že prvotni prebivalci Mehike, je veljala kot afrodizijak in zato ni smela manjkati na verskih obredih. Za kakavove produkte (med katere sodi tudi čokolada) je veljalo tudi, da naj bi jih uživali predvsem pozno zvečer. Postregle naj bi jih žene, priležnice ali služabniki. Iz takšnih pričevanj je čokolada že desetletja znana kot darilo med dvorjenjem. Postala je način izkazovanja naklonjenosti.
Čokolada in verovanja
Čokolada naj bi po verovanjih koristila materam. Zdravnik iz 18. stoletja je celo zapisal, da je zaradi čokolade njegova žena kar trikrat zapored rodila dvojčke! Ko se je čokolada razširila po Evropi so jo poznali kot zdravilni napitek. Veliki angleški pisec je v 17. stoletju celo zapisal, da je po celonočnem pitju, ki se je končalo s težko glavo, pomiril želodec le s čokolado.
Čokolada in opijati
Nekatere sodobne raziskave so pokazale, da čokolada vsebuje približno 380 kemijskih sestavin, pri katerih nekatere lahko vplivajo na nastajanje naravnih opiatov, ki v možganih otopijo bolečino in zvišajo občutek ugodja. Tri izmed teh sestavin naj bi imele celo enak učinek kot konoplja! Kaj pa čokoladna torta ? Tudi ta prinese mnogo užitka!
Sladka zgodbica: »Pripravite mi torto!«
Znana je zgodbica, da je nekega dne državni kancler Metternich, velik gurman, zaželel gostom po večerji ponuditi povsem novo torto. Njegova zahteva je med osebjem povzročila pravo paniko! Glavni kuhar je bolehal v svoji postelji in zato ni mogel prevzeti tako zahtevne naloge. No … pa se je lotil šestnajstletni vajenec Sacher. Tako je nastala najslavnejša čokoladna torta vseh časov. Ta je sicer avstrijska, mi pa vam predstavljamo našo, iz slovenskih sestavin pripravljeno, čokoladno torto, ki se lahko kosa z najboljšimi.
Recept za hitro čokoladno torto
Čokoladna torta za 16 kosov
Biskvit:
7 jajc
21 dag moke
21 dag sladkorja
2 čajni žlici kakava v prahu
1 zavojček vanilijevega sladkorja
1 zavojček pecilnega praška
Krema:
0,5l Alpske smetane
3 žlice kakava
2 vrstici temne čokolade
1dcl mleka
rum ( po okusu)
Preliv:
15 dag jedilne čokolade
5 dag olja
8 dag masla ali kakavovega masla
Postopek za biskvit:
Jajca ubijemo v posodo, dodamo sladkor ter stepamo toliko časa, da masa naraste (dobrih 10 min).
V posebni posodi zmešamo moko, kakav in pecilni prašek. Mešanico postopoma dodajamo v maso jajc in sladkorja, pri čemer uporabimo kuhinjsko šibo ( uporabo mešalnika odsvetujemo, da nam jajca ne padejo skupaj). Biskvit pečemo v ogreti pečici na 180 stopinjah približno 30 minut.
Namig: Ali je biskvit pečen lahko preverite tako, da sredino prebodete z zobotrebcem. Če na njem ne ostane nič tekoče mase, potem je biskvit pečen!
Postopek za kremo:
V mešalniku stepemo smetano. Ko je stepena ji rahlo vmešamo kakav in raztopljeno čokolado ( stopimo jo nad soparo in primešamo malo mleka, da nastane gladka krema). Za konec lahko dodate še malo ruma ( po okusu seveda).
Namig: Da je smetana dobro stepena vemo, ko je tako trda, da ne polzi po stenah posode ampak trdo obstane na svojem mestu. Za boljšo gostilo lahko dodate tudi prašek “kremfix”, ki smetano dodatno utrdi. Prodajajo ga v prav vseh živilskih trgovinah.
Glazura za torto:
Čokolado zmehčamo nad soparo. Prilijemo ji olje in raztopljeno maslo. Vse skupaj mešamo, da se začne glazura gostiti. Ko menimo, da je dovolj gosta, da se lepo oblikuje in preliva, jo postavimo na stran, malo ohladimo (10 minut) in premažemo čez torto.
Čokoladna torta je pripravljena, dober tek!