FOTO: S kolesom iz Ljubljane do Bleda


V nedeljo sem se s kolesom odpravila iz Ljubljane do Bleda. Tokrat je šlo malce počasneje, ker še nimam nosilca za telefon, da bi vmes pogledala svojo Google map navigacijo, ko jo kdaj potrebujem.

Kdo pravi, da moramo ves čas hiteti, tekmovati s svojim najboljšim časom in za povrh tega še izpustiti lepe trenutke, ki se ti na poti na Bled zgodijo.

Moja pot se je začela na Rudniku, kjer sem krenila kar ob glavni cesti vse do Šentvida. Šele v Guncljah je postalo bolj zanimivo in odročno.  Vsaj avtomobili mi niso ves čas brneli v ušesih.

Včasih mi gre tisti zvok avta že kar na živce. Ampak brez njih pa seveda tudi ne gre.

V Guncljah že opazim tisti rdeči znak za kolesarko pot, kjer je pisalo 20 km do Kranja. Super, bila sem na dobri poti.

Pot je vodila mimo Dvora proti Stanežičem.  Mirna in prijetna pot obdana s travniki na levi in desni strani.

Kaj je lahko še lepšega?

Bolje, kot ostati doma in biti v vsakdanji rutini.

Pot sem nadaljevala proti Mednemu in tam seveda zgrešila pot, ki je postala tako ozka in grmičasta, da sem mislila, da ni nobene poti. Ko sem nato ugotovila, da je to grmičevje dejansko prava pot se mi je odprl lep viseči most Medno nad reko Savo.

Spomladi se vse tako zaraste, da hitro kaj zgrešiš.

Ko prečkaš most se asfaltirana pot spremeni v makadam in pred teboj se odpre zelo lep pogled na Šmarno goro in pokošene travnike, kjer se sončna svetloba odbija od rose in naredi svoj čar v jutranjih urah.

šmarna gora

Ko nadaljuješ pot in prekolesariš nekaj krajših klancev, se nato znajdeš v vasi Vikrče in se pelješ naprej proti Smledniku.

Tukaj zagotovo najbolj izstopata dve stvari.

Prva je golf igrišče, ki je tako lepo urejeno, da še sosed nima tako lepo pokošene travice, pa če je še tak perfekcionist.

Res pohvale vedno.

Druga atraktivnost pa je zagotovo grad Smlednik, kjer njegove ruševine že od daleč izstopajo na hribu zgoraj.

Nato sem počasi in vztrajno prikolesarila do Trboj, kjer imajo svoje naravno Trbojsko jezero. Imenujejo ga tudi Mavško ali Kranjsko jezero. Veliko je kar 1 kvadratni kilometer in v globino meri tudi do 17 m.

Naj povem le še to, da je posebnost jezera tudi lepa račka v črno-beli barvi imenovana Veliki žagar.

Res lušna račka, ki je žal nisem videla v živo ampak le na sliki.

Ob jezeru se lahko tudi ustavite in kaj dobrega spijete. Čolnarna Trboje vam ponuja lep razgled, osvežilno pijačo in krasno atmosfero.

Tu lahko pridete s svojo sup desko in se zapeljete po jezeru.

Sedaj smo tudi mi v svoji ponudbi dobili več vrst sup desk. Če ste začetnik, potem vam zagotovo priporočam tole sup desko.

Pot sem nadaljevala proti Kranju in ko sem prispela v Kranj sem prečkala strogi center Kranja. Lepo so ga uredili in zaprli za avtomobile. Tega je že dolgo nazaj, ampak vseeno. Ne vem kdaj ste bili nazadnje v Kranju.

Bled je bil že skoraj na polovici poti.

Pot nato postane bolj raznolika in malce dolgočasna, saj se začenjaš peljati po glavni cesti, kar ni ravno razburljivo.  Od Bistrice naprej pa cesta postane tudi bolj zahtevna.

Tisti klanci navzgor te zagotovo utrudijo.  Ko končno šibaš čez Posavec in premagaš klanec, si svoje noge zagotovo že razmigaš.

Če si jih do zdaj še slučajno nisi.

Zopet postane lepše in nogam bolj prijaznejše.  Voziš se ob stari cesti za Bled, kjer ni veliko prometa in kmalu prideš v Radovljico. Tukaj vam priporočam, da se ustavite v baru Academia, ki te že od daleč vabi in mika, da bi se ustavil.

Jaz se nisem ustavila vendar sem že od daleč videla, da se tu splača spiti sok, kavo ali pivo. Če boste kdaj v Radovljici, vam zagotovo priporočam Academia bar.

Nato so me v Lescah pobrali in skupaj smo z avtom odšli do kraja Lancovo.

Parkirali smo avto in se skupaj na kolesu z otroci odpravili po makadam cesti ob reki Savi vse do Bleda. Pot pelje po gozdni poti mimo mostov in hribčkov. Vse naokoli so travniki, gore in krave.

Fascinantno …

Da se ne morete izgubiti vas po poti vodijo majhne zelene table z napisom Kupljenik in kasneje tudi Bled. Tako človek težko zgreši.

Ok, če nisi ravno jaz. Jaz sem izjema.

Če nimate nobenih motečih dejavnikov je pot lahko res božanska. Pod moteči dejavniki mislim predvsem na to, če ste vi ali vaš mož vstali z levo nogo ali če se otroci kregajo. Tako kot sta se najini punci. Ne vem ali je bilo kaj v zraku, ampak ves čas sta se morali »prcati«. Enkrat ena, drugič druga.

Vedno je bilo kaj narobe …

V nekem momentu se mi je zdelo, da bi jih bilo dobro vreči v vodo, da se malce ohladijo.

To ne more škodovati.

Ko sta si kasneje namočili noge v res mrzli vodi, je bilo veliko lažje.

Potem sta se pomirili in v kakšni uri počasne vožnje smo dosegli naš cilj.

Cilj je bil Bled.

Tam smo obiskali prijateljico, kjer smo v miru popili vodo, sok in kavo.

Na njeni terasi pa mi je v oči padel znani športni pripomoček.

In to je bilo eliptično kolo, ki je delovalo že zapuščeno in neuporabno. Povedali so mi, da se eliptično kolo še uporablja, vendar je revež sameval na terasi in čakal na boljše čase.

Glejte, da se vam kaj takšnega ne zgodi.

Da pa takšne in drugačne poti človek zmore in premaga, je dobro prej razmigati svoje noge in se pripraviti na kolesarjenje, kjer brez težav premaguješ 60,70 ali več kilometrov.

Kot sem že večkrat omenila, za pripravo najrajši uporabljam sledeče pripomočke:

Joga blazino, da lahko sploh izvajam kakršnokoli vadbo kot so vojaški poskoki, dvig zadnjice leže na hrbtu, strešica, planka ali deska….

3 kg uteži za roke, da pridobiš na moči rok

Obvezen masažni valj, da si raztegneš in uničiš vozle ali zakrčenost

Tudi Body pump oprema, kjer jo zadnje čase bolj pogosto uporabljamo na treningih

Ter magnezij za v tekočino.

Pa prijetno kolesarjenje v teh poletnih mesecih!

Recent Posts