Stari rek pravi, da se po jutru dan pozna, vsi tisti, ki pa smo ljubitelji kave, bi pa rekli, da se jutro niti ne začne brez jutranje kave. Kava je nedvomno za večino Slovencev kar pomemben del vsakdana, saj smo po porabi le-te v samem svetovnem vrhu. Dolga ali kratka, črna in bela kava, sploh ni pomembno kakšna, nedvomno pa predstavlja nek kulturni, pa tudi družbeni ritual. Pitje kave v družbi nedvomno je družabni dogodek, pri čemer je zanimivo tudi, da velikokrat pogovorno izrečemo »gremo na kavo«, čeprav dejansko ni nujno, da bomo resnično pili kavo.
Vsebnost kofeina
Kava vsebuje kofein, kar je, glede na vse svetovne statistike o uživanju in porabe kave, najbolj razširjena psihoaktivna substanca na svetu. V to kategorijo snovi sodijo snovi, ki začasno spremenijo obnašanje, razpoloženje in zaznavo. Kofein deluje tudi kot stimulans, ki vpliva na centralni živčni sistem. Kofein je v bistvu droga in če govorimo o kavi, kofein po zaužitju kave deluje tako, da sprošča adenozin. Adenozin je molekula v celici, ki spodbuja utrujenost. Manjša količina utrujenosti povzroči pospešeno izločanje adrenalina, posledica tega pa je naval nove energije, za kar pa je zaslužna popita kava.
Kvaliteta kave
Kako kvalitetna je kava, pa je odvisno od deleža mešanice kavnih zrn. Za najboljšo kakovost morajo biti zrna vedno sveža, saj se s starostjo kavnih zrn kakovost kave hitro zmanjšuje. Tako ima na primer kava, ki jo v trgovini kupimo za domačo uporabo, nižjo kakovostno vrednost, kot če bi vam nekdo mešanico kave naredil iz svežih kavnih zrnc. Verjetno, če bi enkrat poizkusili kavo iz svežih zrnc, ne bi več pili komercialne kave. Med različnimi vrstami kave sta nedvomno najpomembnejši Arabika in Robusta. Prva vsebuje manj kofeina in jo gojijo v Južni in Severni Ameriki ter Afriki. Arabika, ki izhaja iz arabskega kavovca, ima največji delež svetovne proizvodnje. Ima bogatejši okus in vonje. Robusto gojijo v Afriki, Aziji in Južni Ameriki in se uporablja predvsem za mešanice.
Pozitivni učinki, ki jih ima kava
Kava je bila že večkrat tema različnih raziskav, predvsem, kakšen vpliv, negativni ali pozitivni učinek, ima na človeško telo. Zaradi zadnje raziskave, ki so jo naredili znanstveniki Univerze Queen Mary iz Velike Britanije se je marsikateremu ljubitelju odvalil kamen od srca. Namreč, če so pretekle raziskave potrdile, da je uživanje kave škodljivo za srce in da kava razširja ožilje, s tem pa se povečuje nevarnost za srčno kap, je najnovejša raziskava dokazala, da temu ni tako. V raziskavi je sodelovalo 8412 ljudi, ki so jih razdelili v tri skupine, za katere je bilo točno določeno, koliko kave morajo dnevno popiti. V prvi skupini so lahko na dan popili največ eno kavo, v drugi dve in v tretji skupini pa je bila zgornja meja postavljena na največ 25 popitih kav dnevno. Na koncu so pri vsakem udeležencu raziskave opravili slikanje srca. Rezultati te raziskave so potrdili, da kava, nikakor ne ogroža vašega zdravja.
Kava naj bi pozitivno delovala tudi na kratkoročni in dolgoročni spomin, saj kofein pozitivno vpliva še 24 ur po zaužitju. Glede na že opravljene študije in raziskave, kava deluje pozitivno na preprečevanje nekaterih bolezni. Na primer Alzheimerjeve bolezni. Neka študija je namreč pokazala, da je z uživanjem od treh do petih skodelic kave na dan mogoče tveganje za to bolezen znižati za 65 odstotkov.
Negativni učinki uživanja kave
Seveda pa z nobeno stvarjo ne smemo pretiravati. Tudi kava je lahko škodljiva, če jo popijemo v enormnih količinah. Tako jo ne bi smeli uživati ljudje s povišanim krvnim sladkorjem, kot tudi ne tisti, ki trpijo zaradi nespečnosti. Uživanje prevelikih količin kave ni priporočljivo tistim, ki so nervozni. Sicer pa kava na ljudi vpliva različno. Če nekdo, kave ne uživa zato, ker potem ne more zaspati, jo lahko nekdo drug zaužije brez problemov in težav s spanjem nima. Dejstvo je tudi, da ljudje, ki pijejo kavo, navadno niso depresivni, torej kava deluje tudi kot nek antidepresiv.
Recept za pravo kavo
Vsi znamo skuhati kavo. Ampak kakšen pa je recept, da bo kava zares dobra. Dokler nisem izletu po Bosni in Hercegovini poizkusila njihove kave, sem bila pristaš turške kave. Tradicionalna bosanska kava v bistvu izhaja iz turške, vendar pa se glede priprave in okusa precej razlikujeta. Bosanci namreč v bistvu kavo pečejo in ne kuhajo. V džezvo dajo nekaj žličk kave in jo segrejejo, da zadiši, nato pa čez prepraženo kavo prilijejo vrelo vodo. Mešanico še enkrat zavrejo in mešajo toliko časa, da se kava lepo zgosti. Tudi sama postrežba kave je pri Bosancih edinstven užitek. Vedno jo postrežejo na pladnju v džezvi, poleg pa priložijo tudi kocke sladkorja. Če imate radi sladko kavo, potem je navada, da kocko sladkorja daste v usta kocke sladkorja, ker se počasi topi s požirki kave.