Postati mama je privilegij. Rojstvo otroka je nepopisna sreča, ki jo spremlja brezpogojna ljubezen do malega bitja. Ampak včasih se zgodi to, kar nihče od bodočih staršev niti ne pomisli. Tudi v primeru Hrastničanke Kristine ni bilo vse kot bi moralo biti. Minilo je že več kot 4 leta, ko je v trboveljski porodnišnici s pomočjo carskega reza v 38. tednu nosečnosti rodila mrtva dvojčka. Odsotnost anesteziologov je bila kriva, da fantka nista prišla na svet s carskim rezom že teden prej.
Zdravniška zbornica je ob tragičnemu dogodku opravila nadzor in ugotovila, da glede na to, da je imela Kristina določene zdravstvene težave, bi ji nosečnost morali končati že v 34. tednu. Zdravnika sta poklic opravljala v nasprotju s pravili znanosti in stroke. Za to jima je Zdravniška zbornica izrekla javni opomin.
Toda samo z izrečenim opominom ni zadoščeno pravici. Pričakovati bi bilo, da bi iz trboveljske porodnišnice porodnica dobila vsaj izrečeno sožalje, vendar ga ni. Odločila se je, da bo pravico za smrt svojih dvojčkov poiskala po sodni poti. S strani njenega odvetnika je bila podana kazenska ovadba zoper takratnega predstojnika ginekologije Miroslava Jurco ter zdravnico Majo Merkun. Ovadbo zoper Miroslava Jurco je državna tožilka zavrgla, zoper zdravnico pa je bila sprožena preiskava zaradi njenega malomarnega zdravljenja.
Sodni mlini v Sloveniji tečejo počasi. V več kot štirih letih sploh še ni prišlo do prve obravnave saj je bila le-ta že najmanj štirikrat prestavljena.
Oba otroka sta bila v trebuhu mame v eni posteljici, kar je bil tudi vzrok za odmrtje plodov. V tem primeru je šlo za tvegano nosečnost in Kristina bi morala biti napotena v ambulanto za tvegane nosečnosti pri UKC Ljubljana ali UKC Maribor, kamor jo pa njena zdravnica ni napotila in je pri tem malomarno ravnala.
Bolečino mame, ki je naenkrat izgubila dva fantka, dvojčka, si težko predstavljamo. Zelo pa lahko razumemo njeno razočaranje in jezo, ki jo povzroča vsa agonija postopkov že več kot štiri leta. Po več kot štirih letih je stvar še vedno na samem začetku. V tem primeru je očitno pravna država grdo zatajila. Izogibanje odgovornosti pristojne zdravnice se ne bo moglo vleči v nedogled. Enkrat bo morala prevzeti odgovornost za očitano malomarnost, želimo si le, da bo to slej kot prej in da bo odločeno tako, da bo pravici zadoščeno.