Koronavirus – kaj je res in o čem nam lažejo?

0
700
koronavirus

V zadnjih mesecih po vsem svetu odmevajo novice o novem sevu virusa, uradno imenovanega SARS-CoV-2 oziroma 2019-nCoV, med ljudmi pa poznanega pod imenom koronavirus. Ta povzroča bolezen, imenovano COVID-19, ki je terjala že več kot dva tisoč smrtnih žrtev in ki je svoje zobe že zasadila tudi v dva Slovenca.

Ravno zato, ker sta virus in bolezen v kratkem času dobila ogromno prepoznavnost, so začeli o njiju krožiti številni miti, ki ne držijo. V prispevku, ki je pred vami, bomo skupaj razbili te mite in poskrbeli, da boste imeli o trenutnem stanju koronavirusa čimveč (pravilnih!) informacij in tako ne boste nasedali taktikam zastraševanja, ki trenutno prežemajo svetovni splet. Poglejmo, kateri podatki o virusu in bolezni držijo in kateri ne.

  1. Koronavirus je pošast, ki ubija vsepovprek.

Ni res. Zdravniki so do 20. februarja letos potrdili že preko 76.000 primerov po vsem svetu. Od tega je približno 24 odstotkov ljudi ozdravelo oziroma so jih odpustili iz bolnišnice. Samo dva in pol odstotka okuženih ljudi je dejansko umrlo. Pri 73 odstotkih okuženih je stanje blago. Skoraj vsi, ki so podlegli virusu, so umrli na Kitajskem, od koder virus izvira (natančneje iz mesta Wuhan), le pet smrti je bilo v ostalih državah. Z virusom sta okužena tudi dva Slovenca, ki sta v karanteni na Japonskem.

  1. Koronavirus lahko prizadene vse skupine ljudi.

Res je. A čeprav lahko bolezen COVID-19 prizadene prav vsakega, statistični podatki kažejo, da je med obolelimi največja umrljivost (skoraj 15-odstotna) pri ljudeh, starih 80 let ali več. Nasploh je bilo največ umrlih ljudi starih nad 60 let, med otroci pa so primeri okužbe izredno redki. Nadalje zaradi okužbe najpogosteje umirajo ljudje, ki imajo že obstoječe bolezni srca in ožilja, diabetes, kronične bolezni dihal, hipertenzijo in raka.

  1. Če dobimo pošiljko s Kitajske, lahko zbolimo.

Ni res. Znanstveniki podrobno preučujejo novi koronavirus in zbirajo podatke o tem, na kakšne načine okuži ljudi. Ugotovili so, da se najverjetneje prenaša kapljično, torej ga lahko okužena oseba širi z nezaščitenim kihanjem in kašljanjem. Nadalje večina raziskovalcev zaenkrat ugotavlja, da ta virus na površini ne preživi dolgo. S Kitajske pošiljke prihajajo kar nekaj časa in zelo malo verjetno je, da bi virus dobili preko pošiljke, ki je bila na poti dva ali tri ali več tednov. So pa v začetku februarja pri nas ustavili prejeme pošiljk s Kitajske.

  1. Koronavirus je podoben gripi.

Deloma drži. COVID-19 in gripa sta si v nekaterih pogledih podobna, v drugih pa se razlikujeta. Oba povzročata povišano telesno temperaturo, bolečine po vsem telesu, kašljanje in utrujenost, v nekaterih primerih pa tudi drisko in bruhanje. Oba sta lahko blaga ali huda in v določenih primerih smrtna. Prenašata se kapljično. Nobenega ni mogoče zdraviti z antibiotiki, pri obeh se zdravijo simptomi. Izognemo se jima na podoben način: tako, da ostanemo doma, si redno in temeljito umivamo roke, se izogibamo stikov z okuženimi in kašljamo v komolec. Razlikujeta se v povzročitelju. Cepiva proti koronavirusu ni, pred gripo pa se je mogoče cepiti že več let. Medtem ko je za boleznijo COVID-19 umrlo že omenjenih nekaj več kot 2000 ljudi, jih za gripo vsako leto umre nekje med 300 in 600 tisoč.

  1. S kirurško masko se lahko ubranimo pred okužbo.

Ne drži. V medijih so se v zadnjem času pojavili posnetki in fotografije ljudi, ki v izogib okužbi z virusom nosijo papirnate ali kirurške maske za enkratno uporabo. Če bi se želeli resnično ubraniti pred okužbo, bi morali uporabljati profesionalne respiratorje, ki se tesno oprimejo obraza in ne puščajo odprtin. Kirurške maske uporabnika ščitijo pred večjimi kapljami ali pršcem, a, ker niso tesno prilagojene obrazu, lahko manjše kapljice v uporabnikov sistem vstopijo skozi te odprtine. Poleg tega pa se ljudje dotikajo svojega obraza pod masko in kaj lahko se zgodi, da s tem virus, ki ga imajo na rokah, zanesejo v usta in not. Ljudje, ki imajo težave z dihali, lahko z uporabo kirurških mask zmanjšajo možnost, da bi okužili še koga drugega.

Koronavirus je torej povzročitelj bolezni, ki je lahko smrtno nevarna, ni pa nujno. V primeru okužbe se ni mogoče pozdraviti z domačimi zdravili, ampak je potrebna takojšnja zdravniška pomoč in daljša karantena. Za okužbo so najbolj dovzetni starejši in tisti, ki imajo že druge bolezni srca in ožilja ter dihal. Skratka, možnost okužbe nas lahko skrbi do te mere, da si redno umivamo roke in se izogibamo ljudem, ki so bolni (podobne smernice veljajo za ljudi, ki bolehajo za pri nas bolj »običajnimi« respiratornimi obolenji), ne sme pa nas skrbeti do te mere, da bi zapadli v množično paniko in histerijo.