Kriptovaluta in rudarjenje kripto valut – kaj potrebujete in kaj lahko pričakujete


Kriptovaluta (nekateri jo zapisujejo tudi narazen, kripto valuta) je digitalno sredstvo, ki je zasnovano tako, da deluje kot medij za izmenjavo. Ta medij za zagotavljanje varnosti transakcij uporablja kriptografijo, ki se uporablja tudi za potrjevanje prenosa sredstev in za ustvarjanje dodatnih enot teh sredstev.

Kripto valute v današnjem digitalnem svetu postajajo čedalje bolj popularne. Na večji ravni se je začelo leta 2008, ko je Satoshi Nakamoto izumil prvi decentralizirani sistem na svetu, Bitcoin, danes pa obstaja več kot 1384 različnih kriptovalut in ta številka še vedno naglo raste. Laskavi naziv največjega omrežja, kar se kriptovalut tiče, si še vedno lasti Bitcoin, sledijo pa mu Ethereum, Ripple, Bitcoin Cash, Cardano in Litecoin.

Sredstva v kriptovalutah lahko pridobivamo na dva različna načina. Od teh načinov imata oba svoje prednosti in slabosti. Prvi način je, da z denarjem kupimo določeno količino željene kriptovalute, nato pa čakamo, da ji bo vrednost narasla. Ta metoda je, logično, od obeh, ki ju omenjamo, manj zanesljiva, saj pravzaprav, ko kupimo neko kriptovaluto, nikoli zares ne vemo, koliko časa bomo čakali in če bomo sploh dočakali eksplozijo vrednosti, ki si jo tako želimo. Druga, zanesljivejša metoda pa je metoda rudarjenja – pri tej so iztržki kolikor toliko konstantni, dokler pač rudarimo, vendar so lahko precej majhni in kaj preprosto se lahko zgodi, da se glede na vložek enostavno ne izplačajo. O metodi rudarjenja bomo več povedali v nadaljevanju tega prispevka. Najprej pa vam bomo predstavili same kriptovalute in vam poskušali razložiti, kaj so in kako delujejo.

Kriptovaluta – enostavna razlaga

Kriptovalute so v nekaterih pogledih podobne običajnemu denarju, pa vendar so od njega tako zelo drugačne. Kriptovalute »živijo« v digitalnem svetu, za njimi pa ne stoji nobena vlada, temveč jih podpirajo omrežja, ki pripadajo posamezni kriptovaluti. Lahko rečemo, da so kriptovalute vnosi v bazi podatkov. Da lahko te vnose spreminjamo, moramo izpolnjevati določene pogoje. Vnose ščitijo matematična gesla. Kriptovalute se v nekaterih virih imenujejo tudi virtualne valute oziroma digitalni denar.

Ko opravimo transakcijo, to pomeni, da v bazo podatkov dodamo zakodiran vnos. To bazo podatkov imajo na vpogled vsi člani omrežja kriptovalute, v kateri ste opravili transakcijo. Čeprav vaših vnosov nihče ne more spreminjati, si jih lahko ogledajo vsi. Tako se v sistemu prepreči, da bi recimo isti Bitcoin poslali dvema osebama. To lahko primerjamo s tem, da bi istih deset evrov z vašega računa skušali nakazati mami in sosedi Alenki. Ko torej Alenki pošljete željeno kriptovaluto, se v bazo podatkov vpiše zaklenjen vnos, v katerem so zapisani podatki o transakciji, da ne morete istega denarja nakazati tudi mami.

Ker je ta baza podatkov za vpogled na voljo vsem članom omrežja določene kriptovalute, si lahko vsak član ogleda kompletno zgodovino prenosov v tej kriptovaluti. Tako so kripto valute rešene centraliziranega nadzora, saj za nadzor skrbijo kar vsi. Med vsemi člani omrežja mora veljati konsenz, da je zgodovina transakcij res takšna, kot je zapisana v bazi podatkov. Če med člani pride do nestrinjanja, se lahko cel sistem poruši.

V povezavi s kriptovalutami večkrat naletimo tudi na angleški pojem »peer to peer« oziroma P2P. Za tiste, ki pojma ne poznate, kratka razlaga: »peer to peer«, ki se v slovenščino prevede kot vrstnik vrstniku, je decentraliziran model komuniciranja, v katerem ima vsak član popolnoma enake sposobnosti in vsak član lahko začne proces komunikacije. Model peer to peer je nasproten modelu klient-strežnik, v katerem klient postavi zahtevo za neko storitev, strežnik pa to zahtevo uresniči. Pri peer to peer modelu imata obe stranki možnost delovati kot strežnik in kot klient.

Kriptovalute večinoma nastajajo v omrežju samem. S tem se spodbuja člane omrežja, da s svojim delom skrbijo, da vse poteka tako, kot mora. Rudarji, na primer, s potrjevanjem transakcij »služijo« kriptovalute. A kot že rečeno, rudarjem in rudarjenju kriptovalut se bomo v detajle posvetili v nadaljevanju tega besedila.

Seveda se kriptovalute ne bi uveljavile na način, kot so se, če ne bi imele določenih prednosti pred »običajnim« denarjem, ki ga danes najpogosteje uporabljamo. Sicer se posamezne kripto valute med seboj nekoliko razlikujejo, vendar imajo nekaj lastnosti, ki so skupne vsem. Naštejmo pet največjih prednosti kriptovalut:

  1. Ne potrebujemo dovoljenja. Za uporabo in poslovanje nam, ko so v igri kriptovalute, nikogar ni treba prositi za dovoljenje. Potrebujemo le programsko opremo, ki si jo lahko popolnoma brezplačno naložimo na našo napravo, nato pa lahko po svoji volji pošiljamo recimo BitCoine.
  2. Delujemo pod psevdonimom. Načeloma transakcije kriptovalut sicer niso popolnoma anonimne, vendar ne transakcij, ne računov nikakor ni mogoče povezati s fizično osebo, ki te transakcije opravlja. Vsakdo namreč Bitcoine prejema na svoj naslov, ki je pravzaprav veriga, sestavljena iz pribložno 30 znakov. Vašega naslova tako nihče ne more povezati z vami.
  3. Denar lahko v zelo kratkem času pošljemo kamorkoli. Kriptovaluto lahko na povsem enak način in v enakem času pošljemo nekomu, ki živi na drugem koncu mesta, ali nekomu, ki živi na drugem koncu sveta. Transakcija med dvema naslovoma steče skorajda v trenutku, potrjena pa je v nekaj kratkih minutah. Za razliko od običajnega denarja transakcije potekajo povsem neodvisno od vaše dejanske fizične lokacije.
  4. Transakcije so varne. Računi kriptovalut so zaščiteni bolje kot katerakoli banka na svetu. Transakcije ščiti učinkovit kriptografski sistem, tako da lahko valuto pošiljajo samo tisti, ki imajo ustrezen ključ. V račun je skorajda nemogoče vdreti, zato je sistem kriptovalut tako močan in ga nič ne more zlahka podreti.
  5. Transakcije ni mogoče razveljaviti. Na to lastnost lahko gledamo kot na prednost ali pa kot na slabost. Ko je transakcija enkrat potrjena, je prav nihče ne more razveljaviti. Poslan denar je poslan in čisto nič vam ga ne more povrniti, v tem pa lahko nastane problem, saj ste morebiti denar poslali osebi, za katero ste na koncu ugotovili, da nima poštenih namenov.

Začetki kriptovalut

Izumitelj decentralizirane kriptovalute je Satoshi Nakamoto, skrivnostna oseba oziroma skupina ljudi, katere identiteta oziroma identitete do danes še niso znane.

Bitcoin, ki ga je Nakamoto svetu predstavil pozno v letu 2008, je bila prva denarna valuta, ki je ni nadzoroval centralni sistem. Za razliko od običajnega denarja, katerega pretok in vrednost nadzoruje centralna banka, pri Bitcoinih in ostalih modernih kriptovalutah tega ni.

Nadzorni sistem kriptovalut so vsi njihovi uporabniki

Za boljše razumevanje, kako deluje sistem kriptovalut, si poglejmo delovanje mehanizma, ki tem kriptovalutam vlada. Kriptovaluto sestavlja omrežje enakopravnih članov, v angleščini imenovanih peers (se spomnite zgoraj omenjene peer to peer metode?). Vsak peer – od tega trenutka dalje bomo v besedilu uporabljali slovensko različico te besede, vrstnik – ima pri sebi spravljeno zgodovino vseh transakcij kriptovalut. Ko oseba A pošlje denar osebi B, si vrstniki med seboj razpošljejo podatke o transakciji. Transakcija tako v trenutku postane znana vsem članom omrežja. Nekaj časa pa more preteči, preden je to informacijo mogoče potrditi. Potrditev je za delovanje sistema kriptovalut ključnega pomena. Brez potrditev ne bi bilo kriptovalut.

Vse dokler transakcija ni potrjena, je na čakanju in jo je mogoče ponarediti. Ko je transakcija potrjena, je ne moremo več ne ponarediti, ne izničiti, saj je postala del takoimenovanega blockchaina – nespremenljivega zapisa o vseh transakcijah v zgodovini kriptovalute.

Kdo pa lahko potrjuje transakcije? Ta »čast« pripada rudarjem. Potrjevanje transakcij je pravzaprav njihova služba. Transakcije s svojim delom označijo za legitimne in informacije o njih razpošljejo po celotnem omrežju. Ko transakcijo potrdi rudar, jo mora vsak član omrežja dodati v svojo bazo podatkov. Za nagrado za svoje dobro opravljeno delo rudar dobi nekaj kriptovalute.

Čisto iz teoretičnega vidika lahko rudar postane praktično kdorkoli. Ker je sistem nadzora decentraliziran, ne more potencialnih rudarjev potrditi ali zavrniti nobena višja avtoriteta. Tak sistem sam po sebi ne preprečuje goljufij, zato je Satoshi zadevo zastavil tako, da mora vsak rudar vložiti nekaj dela svojega računalnika, da lahko rudari.

Kaj potrebujemo za rudarjenje kripto valut?

Če bi bil postopek rudarjenja kriptovalut enostavno in poceni, bi to počeli vsi. Tako pa se temu lahko posvetijo le določeni, ki imajo možnost v to vložiti svoj čas in sredstva, ki niti niso majhna. Za učinkovito delo potrebujemo določene pripomočke, nekateri so brezplačni, večina pa je seveda plačljiva.

Brezplačni »pripomočki«:

Čas. Rudarjenje se vam izplača samo v primeru, da ste pripravljeni veliko časa vložiti v izobraževanje in pridobivanje novih znanj, saj se tehnologija konstantno spreminja. To ni postopek, ki ga enkrat vzpostavite, nato pa pustite, da teče, saj so nenehno potrebne prilagoditve.

Programska oprema za rudarjenje.

Zasebno bazo podatkov, ki jo imenujemo denarnica. To je enota, v kateri so shranjeni vaši zaslužki in popis transakcij. Zaščitena je z geslom.

Plačljivi »pripomočki«:

Zanesljiva povezava z internetom, ki je ne smete prekinjati.

Strojna oprema.

Ostali fizični pripomočki, kot sta miza in ventilator.

Po želji: članarina v spletnem »bazenu« rudarjev.

Članarina v spletni menjalnici, kjer boste lahko kriptovaluto pretvorili v denar in obratno.

Grafična procesna enoto. Posamezna stane med nekaj sto in nekaj tisoč evrov, odvisno od njene sposobnosti in od tega, ali kupujemo novo ali rabljeno. Uporabimo jih lahko tudi več naenkrat za večjo storilnost.

Zdaj, ko smo obdelali pripomočke, pa si poglejmo, kako v nekaj korakih vzpostavimo sistem za uspešen proces rudarjenja. V spodnjih nekaj odstavkih bo govora predvsem o rudarjenju Bitcoinov, vendar so sistemi rudarjenja različnih kriptovalut podobni.

Prvi korak je nakup primerne strojne opreme. V samih začetkih Bitcoina je bilo mogoče rudariti tudi z običajnimi računalniki, ki so imeli navaden procesor in navadno grafično kartico. Seveda lahko še danes rudarite tudi z računalnikom, ki ga imate trenutno, a s povprečnim namiznim računalnikom, ki ni ustvarjen za rudarjenje kripto valut, bo profit precej manjši od sredstev, ki jih boste vložili v delo – že samo zaradi porabe elektrike, ki bo zelo visoka, zaslužili pa ne boste praktično nič. Poleg tega je rudarjenje za računalnik zelo zahtevno in bo vsaj upočasnilo, če ne popolnoma onemogočilo njegovo normalno rabo. Če si ne morete privoščiti posebne grafične procesne enote, tako poskrbite vsaj, da boste za izvajanje rudarjenja uporabljali drug računalnik kot za gledanje filmov, igranje iger, brskanje po spletu.

Drugi korak je, da pridobimo denarnico za kripto valute. Denarnica je zakodirana baza, v kateri je shranjen vaš denar. Denarnico imamo lahko shranjeno lokalno – na domačem računalniku, na primer, ali na spletu. Slednje je slabša opcija, saj se lahko ponudniku, ki hrani vašo denarnico, kaj zgodi, vi pa v tem primeru ostanete brez denarja. V denarnici so shranjeni tudi zasebni in javni ključi. Z zasebnim ključem lahko porabite kriptovaluto, ki je v vaši denarnici, z javnim ključem pa jo lahko tja pošljejo drugi.

Ne pozabite, da je v določenih pogledih »kripto« denarnica zelo podobna fizični denarnici, v kateri hranimo evre. Če izgubimo denarnico, smo tudi ob ves denar, ki je v njej. Zato je tretji korak še posebej pomemben.

Zaščita denarnice. Naša fizična denarnica je še vedno samo naša in kdor si prilasti izgubljeno denarnico, stori kaznivo dejanje. Pri denarnicah kriptovalut tega ni. Ker denarnica ni vezana na osebo (spomnite se zgoraj omenjenje anonimnosti), lahko vsakdo, ki pridobi dostop do naše denarnice, z njo počne, kar se mu zljubi. Temu se lahko izognimo tako, da nastavimo zahtevo po avtentifikaciji pred uporabo, denarnico pa shranimo na računalniku, USB ključku ali SD kartici, ki ni neposredno povezana z internetom. Denarnico imamo lahko v obliki aplikacije shranjeno tudi na svojem telefonu, vendar to iz varnostnih razlogov ni priporočljivo.

Četrti korak je, da se odločimo, ali bomo rudarili sami ali se bomo pridružili bazenu. V bazenu so še drugi rudarji, s katerimi si lahko delimo sredstva in seveda tudi nagrado. V večini bazenov moramo plačevati članarino – vnaprej dogovorjen delež zaslužka. Če rudarimo sami, bomo na zaslužek čakali tudi kakšno leto, v bazenu pa so zaslužki takojšnji, čeprav morda manjši.

V naslednjem, petem koraku si moramo na računalnik naložiti posebno programsko opremo, namenjeno prav rudarjenju. To so brezplačni, odprtokodni programi. Če rudarimo sami, program povežemo neposredno s svojo denarnico, kamor se zaslužki avtomatsko nalagajo, v bazenu pa program povežemo s svojim uporabniškim računom.

Ko smo pripravili vse potrebno, lahko poženemo rudarja. To bo upočasnilo delovanje računalnika, zato je, kot smo že omenili, priporočljivo, da temu namenite poseben računalnik.

Med rudarjenjem lahko temperatura računalnika naraste do nevarnih višin, zato jo moramo redno spremljati in preprečevati, da bi okvara ustavila proces rudarjenja.

Ko smo že nekaj časa rudarili, se moramo lotiti temeljitega premisleka. Ali se nam pod pogoji, ki jih imamo na voljo, sploh splača rudariti? Preverimo, ali zaslužimo dovolj glede na sredstva, ki jih vlagamo in v nasprotnem primeru posodobimo opremo ali z rudarjenjem prekinemo.

Ali se izplača rudariti kriptovalute?

Zavedamo se, da se morda z rudarjenjem ukvarjate izključno zato, ker se vam koncept zdi zanimiv, vendar morate vseeno premisliti o stroških in zaslužkih. Če rudarite na majhni ravni, recimo doma, z enim računalnikom, boste morda zaslužili kakšen evro ali dva na dan, kar je za prostočasno dejavnost čisto v redu. Če bi želeli dnevno narudariti 50 evrov ali več, bi morali vzpostaviti sistem za rudarjenje, ki bi vas stal nekaj tisočakov. Nadalje ni priporočljivo, da na majhni ravni rudarite Bitcoine, saj so obratovalni stroški visoki, matematično pa je proces potrjevanja transakcij zelo kompleksen in lahko preobremeni računalnik. Rudarjem začetnikom se bojda najbolj splača rudariti Litecoine, Dogecoine in Feathercoine.

Če želite, da bi vam kriptovaluta prinesla večje vsote denarja, toliko, da bi vam zadostovalo za preživetje, je bolje, da se poslužite druge tehnike njenega pridobivanja. Kot smo že omenili, jih lahko kupite za nato pa jih spravite in upate, da jim bo vrednost nenadoma zrastla.

Kriptovaluta – valuta prihodnosti

Nekateri raziskovalci v svojih študijah trdijo, da se doba kriptovalut bliža svojemu tragičnemu koncu, še preden se je sploh dobro začela. Obstajajo pa tudi takšni, ki kriptovalutam napovedujejo dolgo življenjsko dobo, v kateri bodo počasi zamenjale klasične načine plačevanja. Kam nas bo popeljala prihodnost, ne moremo napovedati, lahko pa s pametnim in iznajdljivim pristopom svet kriptovalut, dokler je prisoten in dokler deluje, kot je treba, izkoristimo v svoje dobro.

Recent Posts