Poznate mikrozelenje ali mikrozelenjavo?
Gre za zelo mlado obliko zelenjave ali začimb na primer bazilika, peteršilj, melisa, meta, koper, pesa, cvetača, chia, brokoli, pa tudi solata, zelje, špinača in še in še. V poštev pride prav skoraj vsa zelenjava, pri kateri tudi sicer jemo liste in stebla, ne pa na primer paradižnik ali paprika, saj od njih jemo samo plodove. Zelo primerna so tudi žita, med katerimi je najbolj okusna pšenica.
V Sloveniji se je mikrozelenje ali mikrozelenjava uveljavila pozno, kljub temu, da kalčke poznamo in uporabljamo že zelo dolgo. Tako kot kalčki, pa je tudi mikrozelenjava zelo zgodnja oblika razvoja neke rastline.
Danes nas trgovci vabijo v svoje trgovine z obilno ponudbo »sveže« zelenjave. Ponudba zelenjave je res velika, toda, ali je res sveža? Verjetno ne, saj zelenjava izgubi večino vitaminov in mineralov že pol ure po tem, kot je pobrana oz. nabrana. Mikrozelenjava ima ogromen potencial na področju preprečevanja pomanjkanja vitaminov in mineralov pri ljudeh, kar je danes ogromen, a popolnoma prezrt javno zdravstveni problem. Ker gre za lahko prebavljivo mlado, svežo in živo rastlino z veliko večjo gostoto hranil kot jo ima odrasla zelenjava, je še posebej primerna za otroke, starostnike in osebe s posebnimi prehranskimi potrebami oziroma dietami. Prav zaradi njene velike gostote hranil lahko zaužijemo manjše količine in bomo še vedno zadovoljili dnevne potrebe po vitaminih, mineralih in ostalih hranilih. Mikrozelenjava je preprost način za bistveno izboljšanje vaše prehrane. Zamenjajte zeleno solato, ki jo kupite v trgovini in ki je izgubila že vse hranljive vrednosti in vitamine z mikrozelenjavo, ki jo boste vzgojili doma.
Kot zanimivost, v Journal of Food Composition an Analysis je bila objavljena raziskava, ki je pokazala, da so listi zelo mlade zelene solate veliko bogatejši z vitamini in minerali, vključno z železom, magnezijem, cinkom, selenom, kot odrasla rastlina. Kasnejše raziskave so enako ugotovile tudi za brokoli in špinačo.
Tudi če nimate vrta, lahko vzgoja semen enostavna in od nas terja le malo časa. Dodatna prednost vzgoje rastlin doma je tudi v tem, da naša mikrozelenjava, ne bo okusila slabosti vremenskih vplivov, na primer suše, toče ali pozebe.
Ko se odločimo za gojenje mikrozelenjave, izberemo ekološka semena oziroma takšna semena, ki niso premazana z zaščitnimi premazi. Za vzgojo semen potrebujemo malo prostora z veliko svetlobe.
Za razvoj mini rastlinic torej ne potrebujemo dosti. Vse kar potrebujemo je nekaj časa, dobra volja, plastične ali steklene posode, podlago, seme in seveda vodo za zalivanje. Rastlinice lahko vzgajamo na zemlji ali na različnih posebnih rastnih podlogah. Tako lahko v posodici na primer v naši kuhinji vzgojimo listke peteršilja, ki kar pokajo od vitaminov in obilja intenzivnega in polnega okusa.
Če sejemo v zemljo, slednjo nasujemo v posodico do debeline treh centimetrov, nato pa natrosimo semena, ki jih zakrijemo še s pol centimetra debelo plastjo zemlje. Na koncu popršimo oziroma zalijemo. Dokler seme ne vzkali, je posodico, v katero smo dali semena priporočljivo pokriti s prosojno folijo, ki ji naredimo nekaj luknjic. Folija bo preprečila izhlapevanje vlage in spodbudi hitrejšo kalitev.
Mikrozelenjava je pripravljena, ko je mikropridelek visok od 3 do 10 cm. To traja približno 14 dni, seveda pa je odvisno od vrste semena. V začetnem obdobju razvoja rastline je vso bogastvo vitaminov dostopno tudi nam. Vse snovi so mladi rastlini pomembne do trenutka, ko rastlina razvije tiste prve prave liste. Če jo porežemo pravočasno, so vse snovi dostopne tudi ljudem. Ker gre za svežo in živo zelenjavo, jo toplotno ne obdelujemo. Mlade liste mikrozelenjave lahko uporabimo kot dodatek smutijem ali sveže stisnjenim sokovom. Mikrozelenjava ima bolj intenziven okus kot ga ima okus odrasle zelenjave in se boste nanj verjetno morali navaditi.
Mikrozelenjava pa je enostavna tudi za hrambo. Shranjujemo jo lahko v hladilniku tudi do 10 dni, pri čemer ne izgubi polnega okusa in polno hranilno vrednost, saj je še vedno živa.
Na koncu pa še nekaj zgodovinskih dejstev. Mikrozelenjava je postala priljubljena sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja v Ameriki, natančneje v Kaliforniji. Prva beseda je bila dokumentirana leta 1998 in sicer »microgreens«. Mikrozelenjava se je vzgajala najprej kot okras, kasneje pa za izboljšanje okusa jedi. Danes ljudje mikrozelenjavo gojimo doma, v domači kuhinji za lastno uporabo.