Motnje hranjenja so bolezni današnjega časa

0
256
motnje hranjenja

Motnje hranjenja so mentalna bolezen, so način, da obolela oseba izrazi svojo notranjo stisko, vendar je ta način lahko zdravju izredno škodljiv. Ker tovrstne motnje ogrožajo življenje obolele osebe, je zelo pomembno, da se jih čimprej prepozna in ozdravi. Sicer gre pri motnjah hranjenja za spremenjeno psihološko stanje, so – ene bolj, druge manj – predvsem vidne navzven.

Danes se med motnje hranjenja uvršča pet zdravju škodljivih ravnanj: najbolj poznani sta anoreksija in bulimija, sledijo pa jima še ortoreksija, bigoreksija in kompulzivno prenajedanje. V nadaljevanju bomo vse motnje podrobneje spoznali.

Anoreksija

Skoraj vsak je že kdaj slišal za anoreksijo oziroma, kot jo imenujemo z latinskim izrazom, anorexio nervosa. Obolela oseba v strahu pred pridobivanjem kilogramov strada in v večini primerov obsedeno telovadi. Anoreksija spada med motnje hranjenja, ki so najbolj vidne navzven, saj osebe okrog obolelega na to, da je nekaj narobe, opozarja njegova nenormalno nizka teža. Ne glede na to, da je njena težka lahko že tako nizka, da ogroža njeno življenje, se oseba z anoreksijo vidi kot predebelo in potrebno hujšanja. Osebe z anoreksijo imajo zelo nizek odstotek maščobe v telesu, zaradi česar jih nenehno zebe, tudi, če je zunaj vroče. Znak anoreksije in posledica pretiranega hujšanja so tudi lomljivi nohti in krški lasje ter oboleli organi.

Bulimija

Bulimija, tako kot kompulzivno prenajedanje, spada med motnje hranjenja, ki jih je težko odkriti. Oboleli se pogosto prehranjujejo povsem normalno, vendar hrano v strahu pred debelostjo kmalu po zaužitvi izbruhajo. To bruhanje dobro skrivajo. Bulimija je začaran krog – oseba z bulimijo pogosto občuti potrebo po hrani, ki je ne more nadzorovati. Ko ta potreba mine in oseba vidi, koliko je zaužila, jo je sram in v strahu pred debelostjo hrano izbruha. Sramota ob prenajedanju in bruhanju osebi zniža že tako nizko samopodobo, kar vodi v naslednji napad prenajedanja in bruhanja. Osebe z bulimijo imajo pogosto težave z zobmi in dlesnimi, ki jih prizadane konstantno bruhanje, to pa ob pomanjkanju zdravljenja sčasoma privede tudi do resnih poškodb v prebavnem traktu, ki lahko povzročijo smrt.

motnje hranjenja

Ortoreksija

Prehranjevalne navade ljudi, ki trpijo za ortoreksijo, se na prvi pogled ne zdijo tako zelo napačne. Njihov cilj je iz svoje prehrane izključiti vso nezdravo prehrano in se prehranjevati povsem zdravo. Problem nastane, ko oseba v strahu, da bi zaužila nezdravo hrano, začne razvijati izkrivljeno dojemanje o tem, ali so živila zdrava ali ne. Tako začne iz svoje prehrane izločati čedalje več skupin živil in se na koncu omeji na reven izbor, iz katerega nikakor ne dobi vseh hranilnih snovi, ki jih potrebuje za normalno življenje. Zaradi pomanjkanja nujno potrebnih hranilnih snovi kmalu začne trpeti zdravje obolelega, kot vse motnje hranjenja pa lahko tudi ta, če je dovolj hitro ne prepoznamo in pozdravimo, vodi v prezgodnjo smrt.

Bigoreksija

Tu ne gre za stradanje ali prenajedanje, temveč za nezdravo željo po povečanju mišične mase. Bigoreksija je oblika motnje hranjenja, ki prizadane predvsem moške, saj je v družbi mišičasto telo pri njih bolj zaželjeno kot pri ženskah. Kot pri anoreksiji gre za bigoreksiji za izkrivljeno podobo o sebi – ne glede na to, da oseba ves svoj čas preživi tako, da telovadi in načrtuje svoje obroke za optimalno povečanje mišične mase, se sama sebi še vedno zdi premalo izklesana. Zaradi te neracionalne potrebe po povečanju mišične mase pogosto trpijo ostali aspekti življenja obolelega – ker ves svoj čas posveti pridobivanju mišic, zanemarja svojo službo, družino in prijatelje. Poleg tega ima pretirana telovadba slej ko prej negativne posledice na zdravje, ki jih še poslabša prekomerno jemanje steroidov, ki se jih veliko obolelih za bigoreksijo poslužuje, da bi tako pridobili več mišic.

Kompulzivno prenajedanje

Pri kompulzivnem prenajedanju pride do obdobij, ko prizadeta oseba ne more nadzirati svojega vnosa hrane – v kratkem času lahko tako zaužije zelo velike količine. Gre za neke vrste odvisnost od hrane, saj oseba, ki trpi za to motnjo hranjenja, enostavno ne more prenehati jesti. Zdravljenje takšne odvisnosti je, v primerjavi z drogami, precej zapleteno. Pri drogah je glavni cilj ta, da jih odvisnik preneha uživati, saj škodijo njegovemu zdravju, brez hrane pa človek enostavno ne more preživeti, zato je cilj terapije, da oboleli vzpostavi zdrav odnos z njo. Nekateri ljudje, ki trpijo za kompulzivnim prenajedanjem, imajo lahko povišano telesno težo, lahko pa je ta v mejah normale, saj obdobjem prenajedanja sledijo obdobja stradanja ali bruhanje (to pa imenujemo bulimija).

Kot vidite, so med motnjami hranjenja določene razlike, vendar gre pri vseh za izkrivljeno dojemanje sebe in za napačen, škodljiv odnos do hrane, ki lahko pripelje tudi do smrti obolele osebe. Prej, kot je motnja hranjenja pri oboleli osebi odkrita, prej in učinkoviteje se jo lahko začne zdraviti.

Če mislite, da trpite za motnjo hranjenja v katerikoli obliki, ali da za motnjo hranjenja trpi kdo od vaših bližnjih, ne čakajte, temveč takoj poiščite pomoč. Motnje hranjenja so bolezen, ki izkrivlja človekovo dojemanje sebe, a jo lahko z ustrezno zdravniško pomočjo premagate.

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here