Na filipinsko obalo naplavljen kit s 40 kilogrami plastike v želodcu


Na obalo mesta Mabini na Filipinih je v soboto naplavilo truplo kita. Po poročanju časopis The New York Times, so v želodcu 500 kilogramskega kita našli kar 40 kilogramov plastičnih odpadkov.

Da morske živali trpijo zaradi človeškega onesnaževanja oceanov vemo že dolgo časa, kot tudi, da živali včasih po nesreči pojedo plastične odpadke in se lahko z njimi zastrupijo in umrejo. Šokantno pri odkritju tega kita je bila sama količina odpadkov v njegovem želodcu.

Sedem metrski kit je samo nova žrtev človeškega onesnaževanja. Nekropsije kita se je udeležil tudi strokovnjak Darrell Blatchley, ki je povedal, da je bil ta kit najhujši primer, ki ga je kdaj koli videl.

Za CNN je povedal, da sploh ni bil pripravljen na takšno količino odpadkov. Večino smeti so predstavljale vrečke za riž, vrečke za banane in plastične vrečke za splošno rabo. Plastike je bilo tako veliko, da se je že pričel proces kalcifikacije.

Zaužitje plastike pri morskih živali povzroči, da imajo sesalci občutek polnosti in so se dovolj najedli, čeprav niso zaužili nič hranilnih snovi. To potem lahko privede to izgube teže in energije, zaradi česar postanejo lažji plen drugim živalim.

Kiti teh odpadkov ne morejo prebaviti, prav tako pa jih na nikakršen način ne morejo izločiti. Študija iz leta 2015 je ocenila, da se vsak leto v morja in oceane odvrže med 5 in 13 milijonov ton plastičnih odpadkov. Tri največje države onesnaževalke so Kitajska, Indonezija in Filipini.

Onesnaževanje s plastiko je prizadelo vse morske živali, še posebej pa kita, ki zaradi svoje velikosti, zaužijejo večino smeti. Na Filipinih so poskusili onesnaževanje omejiti z drakonskimi kaznimi. Določili so kazen 170 evrov za odlaganje odpadkov v naravi, kar predstavlja več kot enomesečno plačo na Filipinih. Kljub tem ukrepom se problematika ne izboljšuje.

V zadnjih 10 letih so predstavniki muzeja, v katerem je zaposlen Darrell Bletchley, na filipinskih obalah našli 61 kitov in delfinov, od tega jih je kar 57 umrlo zaradi ribiških mrež, ribarjenja z dinamitom in plastičnih odpadkov. Opozarjajo, da Filipini nujno potrebujejo spremembo, sicer ne bo več nič ostalo od njihovega okolja.

Recent Posts