Ideja, da igranje nasilnih video iger povzroča več agresije in nasilja v resničnem svetu je popularna, vendar nedavna študija ugotavlja, da zanjo ni nobenih dokazov.
Najstniki, ki igrajo nasilne video igre niso nič bolj nagnjeni k agresivnem vedenju v resničnem življenju, kot njihovi vrstniki, ki igre igrajo. Avtorji študije pravijo, da se je negativnim vplivom igranja video iger pripisal prevelik pomen.
Strahovi, da bodo nasilne video igre negativno vplivale na mladostnike, so že dolgo prisotni med nekaterimi starši in politiki.
Nedavno se je na univerzi v Oxfordu zaključila zelo obširna študija, ki ni našla nobenih dokazov o povečani agresiji med najstniki, ki so igrali nasilne video igre, v primerjavi z njihovimi vrstniki.
Profesor Andrew Przybylski pravi, da se že dolgo govori o ideji, da video igre povzročajo agresivno vedenje med mladostniki, vendar ni nobenih konkluzivnih dokazov med agresivnim vedenjem in video igrami.
Povedal je, da igranje iger lahko povzroči izbruh jeze med igranjem, še posebej igranje spletnih iger. Prav tako je pri spletnih igrah več žaljenja, tekmovalnosti in norčevanja iz drugih igralcev, torej obnašanj, katera bi lahko opredelili kot antisocialno vedenje.
Vzorec študije je sestavljalo 1000 britanskih mladostnikov. Ugotovili so, da video igre igra skoraj polovica deklet in dve tretjini fantov. Ker video igre igra tako veliko ljudi, nekateri opozarjajo, da bi že majhen negativen vpliv, lahko imel velike posledice za družbo.
S tem vprašanje sta se že ukvarjali avstralska in švedska vlada, vendar niso našli jasne vzročnosti, da ima igranje video iger negativne posledice na vedenje ljudi, zato niso sprejeli predloga za omejitev igranja.
Raziskava, ki so jo izvedli na univerzi v Oxfordu, je tudi uporabila drugačno metodo za zbiranje podatkov, s katero so zagotovili minimalen rizik za nepopolno tolmačenje rezultatov. Njihove ugotovite so pokazale, da so pristranskosti raziskovalcev vplivale na prejšnje študije, ki so obravnavale isto vprašanje in dobile drugačne rezultate.