Neprijazen natakar na Bledu je ‘pomotoma’ hotel zaračunati 3 krat višjo ceno


Tudi vi plačujete s plačilno kartico? Naša bralka svetuje, da je potrebno biti pri plačevanju s plačilno kartico resnično pozoren, drugače si lahko ogoljufan, kar je na lastni koži izkusila tudi sama. Ob že zelo visokih cenah, je namreč ugotovila, da ji je želel natakar, zaračunati kar trikratno ceno. Namesto 30 evrov je zaračunal 90 evrov. Bralka se sprašuje, ali je res prišlo do  pomote, ali gre za ustaljeno prakso ropanja nepazljivih gostov.

V nadaljevanju predstavljamo njeno zgodbo. Gospa želi ostati anonimna, se je pa odločila, da bo svojo zgodbo delila.

Resnična izpoved naše bralke o slabi turistični izkušnji

Konec meseca maja se je gospa skupaj s svojim možem odločila za izlet z motorjem. Pot ju je vodila na Gorenjsko. Tam bi se dobila še z družinskimi prijatelji, petčlansko družino z majhnimi otroci. Dogovorili so se, da najprej obiščejo glamping v bližini mesta Bled. Z motorjem sta tja prispela prva. Že takoj sta naletela na težavo. Na tej lokaciji je bilo nemogoče parkirati svoje vozilo. Na vseh mestih so bile razobešene table z napisi: »privat parking« ali »privat property«.

Kot nadaljuje s pripovedovanjem naša bralka, sta z možem pač tvegala in motor parkirala na parkirišču, ki je bil označen kot privatno parkirišče. Sprehodila sta se do bližnjega gostišča. Nikjer ni bilo nikogar. Na terasi tega gostišča je sedela le neka gospodična in pila kavo. Za nikogar se ni zmenila, zato sta sklepala, da je gostja.

Tudi njuni prijatelji so bili neuspešni pri parkiranju svojega vozila. Enotno so se zato odločili, da gredo nekaj kilometrov naprej do Bleda, saj niso želeli tvegati kazni zaradi parkirnih prostorov.

Uspelo jim je najti gostišče s precej velikim parkirnim prostorom, ne samo za motor, tudi za avtomobil prijateljev. Kot pove bralka, najti parkirni prostor, je pravi luksuz.

Vsi so bili dobro razpoloženi. Veseli so bili, ker so se srečali in nikogar niso želeli kakorkoli obremenjevati. Želeli so spiti kavo in malo pokramljati, saj se ne vidijo pogosto. Tudi tu ni bilo gostov, terasa je bila prazna. Postregel jih je natakar, ki očitno ni imel ravno dober dan. Bil je »nataknjen« in slabe volje. Ko je naša bralka naročila kavo s smetano, je natakar zastokal, da smetane nima oziroma se mu je ne izplača odpirati, ker ni strank. Naša bralka je želela biti prijazna in natakarja spraviti v boljšo voljo. Dejala mu je, naj ne skrbi. Pije lahko tudi kavo z mlekom. V nadaljevanju mu je dejala, da je videla, da so Trojane nabito polne in da bo tako tudi pri njih. Natakar ji je nesramno zabičal, da naj ne meša jabolk in hrušk, saj Trojane živijo le od slovenskih gostov, oni pa so odvisni od tujcev.

Počasi je bil čas, da se družba poslovi. Prihajati so začeli tudi drugi gostje. Odločili so se, da plačajo račun. Jasno je, da so na turističnih lokacijah cene višje. Tudi naša bralka je vedela, da bodo za pijačo plačali malo dražje. Ampak to, kar je sledilo, je šokiralo vse.

Račun so želeli poravnati s plačilno kartico. Natakar je v POS terminal vtipkal ceno in ga zaradi potrebne štirimestne kode ponudil bralkinemu možu. Kot razlaga bralka, kakšna sreča, da je bil njen mož pozoren. Za dve kavi z mlekom, eno malo in tri velika piva ter še dva sokova, je končni znesek računa znašal kar 90 evrov. Razumljivo je, da se je bralkin mož razburil, da to ne more biti prav in zagotovo takšnega zneska ne bo plačal. Natakar, ves rdeč, se je izgovarjal na težavo s terminalom, da mu aparat nagaja in da je cena računa v resnici 30 evrov. Resnično, razumem visoko ceno, tudi v Benetkah stane kapučino 4 evrov, pripoveduje naša bralka, ne razumem pa natakarjevega hladnega odnosa do svojih gostov in poskusa opeharjenja. Človek se vpraša, pri koliko nepozornih tujcih mu je to že uspelo.

Plačali so račun za 30 evrov in se slabe volje odpravili iz Bleda, kamor jih, kot zatrjuje naša bralka, zagotovo ne bo več. Razen, kadar se bodo odpeljali mimo, v Bohinj.

Reševanje slovenskega turizma

Turizem je zagotovo ena izmed najpomembnejših gospodarskih panog za slovensko gospodarstvo. Turizem prispeva približno 14 procentov bruto domačega proizvoda. V letošnjem letu je spoznavanje skritih kotičkov naše prekrasne dežele še posebna priložnost. Leto 2020 žal ni ugoden za slovenski turizem. Slovenijo je zajela epidemija s covid-19, ki je najbolj prizadela ravno turizem.

Lepote in druge naravne danosti Slovenije, pa le niso vse, kar si gost želi pri preživljanju svojega dragocenega prostega časa, na oddihu ali dopustu. Vsakemu gostu je pomemben občutek, da je zaželen. Namreč, če gosta gostitelj pričaka z nasmehom, se dopust začne neprimerno boljše, kot če gostitelj gleda grdo in niti ne pozdravi. To so vsakdanje pritožbe slovenskih gostov, ki so jih doživeli v Sloveniji. Seveda, da ne bo pomote, obstajajo tudi pozitivne zgodbe. Žal, pa je v resnici tako, da si gost, pa ni pomembno ali je ta slovenski ali tuji, destinacijo zapolni po slabi izkušnji. Po slabi izkušnji pa se na takšen kraj zagotovo ne bo več vrnil.

Precej žalostno je, da slovenski turist doživi slabo izkušnjo in to ravno v času, ko bi moral biti ravno slovenski gost »kralj«. Slovenski gostje nedvomno ne morejo nadomestiti vseh tujih turistov, pa vendar lahko bistveno pripomorejo k vsaj delni oživitvi turizma. Zagotovo bi se morali tudi ponudniki malo bolj potruditi. Takšnih razočaranih zgodb je kar nekaj in takšne resnične zgodbe za prihodnost slovenskega turizma zanesljivo niso v prid slovenskemu turizmu.

Če imate tudi vi kakšno slabo izkušnjo, nam pišite in zgodbo bomo objavili. Prav je, da za takšne zgodbe, kot je izkušnja naše bralke, izve čim več ljudi.

Nedavni prispevki