Odškodnina za poškodbo pri prometni nesreči je najbolj pogosta odškodnina.
Poškodbe, ki nastanejo pri prometni nesreči, so zelo raznolike. Vas zanima odškodnina za prometno nesrečo? Berite naprej.
Pogoste lažje poškodbe, ki nastanejo pri prometni nesreči, so na primer zvin in nateg vratne hrbtenice, blagi pretres možganov, udarnine prsnega koša (lažje), blage bolečine v predelu ramen, mravljinčenje prstov na roki, vrtoglavice, slabost, strah, blage udarnine, bolečine v trebuhu, posttravmatska stresna motnja.
Poškodbe pri prometni nesreči, ki so označene za srednje hude, so pogosto udarnina glave, izpah ramena, težji zvin zapestja, poškodbe zgornjega dela hrbtenice (lažje vrste) ali poškodbe v spodnjem ledvenem delu (spet lažje), zlom rebra, zlom zapestja, udarnina kolena, težje vrste zvini zapestij ali gležnja.
Hude poškodbe pri prometni nesreči pa so seveda zlomi lobanje, zlom stegnenice, večkratni zlomi, poškodba živca, amputacije, zlom kolka, kompresijski zlom reber, natrgane ramenske mišice ali natrgane kolenske vezi, natrganost meniskusa, zlom vratnih vretenc ali ledvenih vretenc, zlom torakalne hrbtenice, itd.
Kaj je odškodnina za poškodbo pri prometni nesreči?
Pri izredno hudih poškodbah pri prometni nesreči lahko pridobimo bodočo materialno škodo. Gre za predvideno bodočo finančno škodo, ki so sestavljajo bodoči izgubljeni zaslužek, stroški tuje profesionalne zdravstvene nege itd.
Gre za tako imenovane rente. V primeru takšnih posledic poškodb pri prometni nesreči, kjer bo prišlo do predvidenega izboljšanja oškodovančevega telesnega zdravja, se lahko pridobi mesečna renta, torej odškodnina za poškodbo pri prometni nesreči, do spremenjenih okoliščin.
V kolikor gre za bolj ali manj dokončne trajne posledice poškodb pri prometni nesreči, kot je recimo paraplegija (več o njej izveste na naslovu https://www.visokaodskodninaplaninsec.si/odskodnina-za-pareplegijo-in-tetraplagijo), se pridobi doživljenjska mesečna renta ali celo kapitalizirana renta v enkratnem znesku, kjer se upošteva seštevek celotne bodoče finančne škode – celoten preostanek delovne dobe in število let posameznikovega življenja, ki pa velja pri elementu rente za tuje nego pomoči. Skupek seštevek se izplača kot kapitalizirana renta. Je pa kapitalizirana renta oziroma odškodnina za prometno nesrečo pogojena s tem, da se mora izkazati, da posameznik potrebuje nujno izplačilo v enkratnem znesku, da si lahko uredi nove bivalne prostore in ostalo.
Izredno hude poškodbe pri prometni nesreči so pogosto travma glave, paralize telesa zaradi hude poškodbe živčevja ali živca, ki opravlja pomembne nevrološke funkcije v telesu, amputacija noge ali roke itd. Gre za katastrofalne telesne posledice, ki so trajne narave in se jih lahko le z dolgotrajno rehabilitacijo blaži in postopoma zdravi kolikor se le da.
Odškodnina za poškodbo pri prometni nesreči je glede višine zneskov precej raznolika, saj se upoštevajo zraven diagnoz, ki smo jih predstavili, tudi od starosti poškodovane osebe, časa zdravljenja, operacij, vstavljenega materiala, specifik trajnih posledic, in še drugih dejavnikov.
Za višino odškodnine je pomembno tudi to, da se pravilno vodi odškodninski postopek, kadar je na mizi odškodnina za poškodbo pri prometni nesreči. Odškodninski postopek je sestavljen iz 4 stopenj, če se seveda vodi učinkovito in predano. Sprva se spiše akontacijski zahtevek, če gre za hude poškodbe, kjer se lahko pridobi določen denarni znesek že takoj na začetku zdravljenja po prometni nesreči. To je izjemna predhodna faza postopka, kjer zavarovalnice ponudijo ob uspešnih pogajanjih pravnega zastopnika že nek predujem odškodnine, ki se kasneje valorizira v končni znesek. V 1. fazi odškodninskega postopka v zadevi odškodnina za prometno nesrečo se vloži odškodninski zahtevek, sledi ugovor zoper 1. poravnalno ponudbo s strani zavarovalnice. Nato sledi pritožba na pritožbeno komisijo zavarovalnice, in sicer zoper 2. poravnalno ponudbo, ter kasneje še morebitna tožba zoper pristojno zavarovalnico. Že ponujeni denarni zneski v poravnalnih ponudba se med samim postopkom občasno tudi nakazujejo, saj se zavarovalnica s tem rešuje zakonitih zamudnih obrest. Če je recimo že prva odškodninska ponudba v zadevi odškodnina za poškodbo pri prometni nesreči več kot sprejemljiva, se lahko že na tej točki sklene tudi poravnava odškodnine.