Paradižnikova plesen – največja težava paradižnika

0
49
Paradižnikova plesen

Preventiva z ekološkimi sredstvi je pri paradižniku zelo pomembna in v kombinaciji z rednim pregledovanjem rastlin lahko pomembno vpliva na kakovost in količino pridelka. Večinoma se vsako poletje ukvarjamo s t.i. črno nogo paradižnika, ki se prenaša tudi na krompir in obratno. Dejstvo je, da črna noga poleti v resnici ne nastane v tem času, temveč je skrita že od meseca maja dalje.

Paradižnikova plesen je vedno posledica vlažnega vremena, ni pa vlažno vreme vzrok zanjo. Vzrok za nastanek paradižnikove plesni je potrebno najprej iskati v človeški naravi, ko se nam pogosto preveč mudi s presajanjem na prosto, vendar pozabimo upoštevati, da je zemlja do 15.maja še premrzla in korenine niso zmožne sprejemati fosforja, ki je zelo pomemben za razvoj močnega koreninskega sistema.

Paradižnikova plesen

Drugi pomemben vzrok napada paradižnikove oz.krompirjeve plesni se zgodi ob presajanju sadik na prosto. Sadike plodovk so namreč izjemno občutljive na spremembo okolja, zato  je pomembna krepitev koreninskega sistema še pred presajanjem in ob presajanju na prosto. Zelo učinkovita ekološka rešitev je uporaba ekološke rjave alge Kelp tonic, ki vsebuje več kot 70 mikrohranil in aminokislin. Le-ta z dovajanjem hranil poskrbi za močan koreninski sistem in zmanjšanje temperaturnih šokov. Kelp se uporablja tudi ob napovedanih poslabšanjih vremena (vročinske nevihte, toče). Zaželena je uporaba pred poslabšanjem oz.v primeru toče takoj po toči.

Kot vemo, so plodovke najbolj dovzetne za pomanjkanje kalcija, ki se ob majski vlagi redno izpira iz zemlje in zato se rastline kasneje težje obranijo napada paradižnikove plesni oz.fitoftore. Precej znana ekološka metoda za dodajanje kalcija so jajčne lupine, vendar so večinoma uporabljene napačno in kot take neučinkovite. Jajčne lupine so učinkovite le, v kolikor uporabljamo zmlete in posušene. Uporabljamo jih ob sajenju v sadilni jamici in ob obodu. Ko je paradižnik enkrat posajen, je črpanje kalcija iz naknadnega dodajanja jajčnih lupin neučinkovito.

Zelo učinkovito pa je dodajanje kalcija skozi list, zopet s škropljenjem z ekološko algo Kelp tonic, ki ji dodamo polnomastno mleko/kefir/sirotko in žlico navadnega sladkorja. Primerna mešanica je, 10l mlačne vode, kateri dodamo 15ml kelp tonica, 1dcl mleka/kefirja/sirotke in 1 žlico belega sladkorja. Z pripravljeno mešanico poškropimo in zalijemo paradižnik vsakih 7-10 dni.

Paradižnikova plesen na listih

Kako prepoznamo, da je paradižnik napadla paradižnikova plesen, še preden imajo rastline črne liste in steblo?

Prvi znak napada paradižnikove plesni so sivo zelene pege na listih, listi dokaj hitro začnejo tudi rumeneti, veneti in se sušiti. V kolikor opazimo navedene težave na listih, je potrebno osmukanje vseh bolnih listov in čimprejšnji pričetek zdravljenja paradižnikov, še preden se bolezen razširi na stebla in plodove. Zdravljenje izvajamo z ekološkimi pripravki brez karence, in sicer biozelom (kot ekološki fungicid preprečeje širjenje razvoja bolezni), Kelp tonic (ekološka rjava alga z mikrohranili in aminokislinami) in Labicuper (bakreni pripravek, ki je dovoljen za uporabo v ekološkem kmetijstvu). Foliarno škropljenje in zalivanje izvedemo 3x v razmaku sedem dni, ne pozabimo na zalivanje stebel.

Žal paradižnikova plesen ni edina nadloga paradižnika, temveč se pojavljajo tudi druge plesni (pepelasta plesen, siva plesen) in pegavost (okrogla listna pegavost), vsem boleznim pa je skupno, da nastanejo zaradi vlažnega vremena in jih lahko učinkovito preprečimo s kombinacijo sredstev Terra. Najbolj pomembna za dodajanje je ekološka rjava alga Kelp, v primeru razmaha bolezni ji nujno dodamo Biozel.