Veliko nas pozna stanje zanosa, ko kar nekako pademo v delo in smo zelo ustvarjalni ter učinkoviti. Ali je do tega stanja mogoče prideti le po naključju ali pa lahko sprejmemo ukrepe, ki nam ga pomagajo doseči.
Mihaly Csikszentmihalyi je psiholog, ki se že celo svoje življenje ukvarja s preiskovanjem stanja zanosa. Na začetku se je v svoji raziskavi predvsem osredotočal na ljudi, ki si služijo svoj kruh z ustvarjalnostjo (Umetniki, slikarji, glasbeniki) in jih spraševal, kako poteka njihov delovni proces.
Ugotovil je, da se vsi trudijo doseči stanje zanosa na različne načine in v tistem stanju največ naredijo. Kasneje je raziskavo razširil in podobne odgovore dobil od športnikov, pesnikov in šahovskih igralcev. Vsem je bilo skupno stanje zanosa. Stanje, kjer ni potrebno aktivno razmišljati o tem kar delamo, ampak kar nekako avtomatsko vse učinkovito počnemo.
Stanje zanosa se pogosto opisuje kot fokus, ki vodi v neke vrsto ekstazo in občutek jasnosti. V tistem trenutku točno veš kaj želiš in kako to doseči. Leta 2010 so švedski raziskovalci naredili raziskavo klasičnih skladateljev in ugotovili, da ko dosežejo stanje zanosa pride v telesu do fizioloških sprememb. Dihanje je globlje in počasneje, srčni utrip se upočasni, celo obrazne mišice se drugače aktivirajo.
Stanje zanosa je povezano s subjektivno oceno zadovoljstva z življenjem in srečo na splošno. Pri delu je povezano z večjo produktivnostjo, motivacijo in zvestobo podjetju. Nekateri ljudje lažje dosežejo stanje zanosa. Predvsem tisti, ki dosegajo visoke rezultate na osebnostnih testih za vestnost in odprtost do izkušenj in nizke stopnje nevrotičnosti.
Najboljši način, da dosežemo stanje zanosa je, da smo v tihem okolju, kjer je minimalno motenj. Početi moramo dejavnost, ki je za nas pomembna in nam predstavlja dober izziv. Bolj verjetno je, da bomo dosegli stanje zanosa v tistih dejavnostih, ki smo jih že vadili in jih poznamo. Tudi stopnja težavnosti mora biti primerna. Ne prelahka, da nas dolgočasi, ne pretežka, da nas ne frustrira.
Ker je morda za nekatere težko izpolniti vse te pogoje je morda bolje, da si poskušamo pomagati z zavednostjo ali mindfulness. Zanos in zavednost sta si zelo podobna. Glavna razlika je, da je zavednost stanje uma, katerega lahko prakticiramo kadarkoli in kjerkoli zato je veliko lažje dosegljiva kot pa zanos.
Zavednost je v primerjavi z zanosom veliko lažje obvladljiva. Svojo osredotočenost lahko izboljšamo tako, da položimo telefon v predal. Ko se nam neka naloga zdi preveč obsežna ali težavna, se lahko ustavimo in zajamemo sapo ter se je lotimo od začetka. Morda zavednost ni tako učinkovita kot zanos, vendar nam kljub temu lahko zelo pomaga in je lažje dosegljiva.