Nasilje med vrstniki je pogostejše, kot bi si morda mislili – tudi v Sloveniji. Otroci in najstniki so večino dneva zdoma, zato starši ne morejo vedeti, kaj se z njimi dogaja, kadar so v šoli ali kje zunaj.
Pri medvrstniškem nasilju pa ne gre zgolj za zbadanje, zafrkavanje ali nedolžen spor. Tudi ne gre le za pretepanje, česar seveda ne odobravamo, ampak želimo poudariti, da je problem mnogo globlji. Verjeli ali ne, slovenski mladoletniki nosijo s seboj orožje in ga tudi uporabljajo!
Dve skupini, dva zabodena
Pomurski policisti so se v zadnjem času tako ukvarjali tudi z dvema skupinama mladoletnikov, ki sta se sprli 12. novembra lani v Murski Soboti. Pri sporu, ki je več kot očitno presegel vse meje, sta bila dva mladoletnika zabodena z nožem! Na srečo so bile njune poškodbe le lažje, a kljub temu sta iskala zdravniško pomoč v bližnji bolnišnici.
Policisti so na murskosoboško okrožno državno tožilstvo zoper dva nasilna mladoletnika podali kazensko ovadbo, in sicer zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe. Kazenski zakonik v 122. členu predvideva denarno kazen ali do enega leta zapora, v hujših primerih lahko storilec sedi tudi do tri leta. Glede na to, da je šlo v tem primeru za mladoletnike, bo sodišče to zagotovo upoštevalo pri svoji odločitvi in jima naložila blažjo kazen. En kršitelj pa se je znašel tudi v postopku o prekršku – zaradi kršitev javnega reda in miru, so sporočili policisti.
Nasilja je več, kot si morda mislite
Kaj lahko temu dodamo? Da si pred medvrstniškim nasiljem ne smemo zatiskati oči, saj to ni omejeno ne na kraj, ne na čas, na žalost pa ga je vse več in se pojavlja v vse hujših oblikah. Zakaj do njega prihaja? Lahko bi govorili o netolerantnosti do drugačnosti, koristoljubju ali želji po uveljavitvi svojega prepričanja oziroma želje, ampak, premislite, vse to od nekod izvira.
Otrok se takšne ni rodil, ampak je te lastnosti pridobil iz okolja, v katerem biva. Prva naloga je na starših, da vzgajajo tolerantne otroke, ki spoštujejo sebe in druge, imajo vrednote poštenega človeka in se izogibajo sumljivim vrstniškim skupinam. Ampak, veliko je tudi na tistih, ki se z otrokom ukvarjajo vsakodnevno, to so učitelji, vzgojitelji, trenerji, prijatelji. Na žalost so prav slednji tisti, ki lahko še tako zglednega otroka potegnejo v nezgledno družbo, tako da resnično ni nobenega zagotovila, da vaš otrok ne bo zašel na kriva pota.
Odprite oči, ne spreglejte znakov pri svojem otroku
Tako žal je. Zato moramo biti še bolj pozorni na kakršne koli znake nasilja, pri čemer ne mislimo le na modrice, ki so vsakomur vidne, ampak na otrokove težave. Je otrok v šoli popustil? Je ostal brez vsakršne volje? Ga šport kar naenkrat ne zanima več? Se doma zapira v svojo sobo in v njej ostaja vse popoldneve? Vam ne pove več, kako je potekal njegov dan? Vse to so morda znaki, da se z njim nekaj dogaja.
Zato bodite potrpežljivi, skušajte mu na nevsiljiv način povedati, da ste tu zanj in da ga imate radi ne glede na vse. Resnično ne glede na vse! Ko boste z njim spet vzpostavili pristen stik, bližino, kot jo imajo lahko le otroci in starši, potem se vam bo zaupal. In ne obsojajte ga! Lahko ga podučite o tem, kako se nasilnežu upreti na civiliziran način (morda bo zadostoval že odločen NE), če je šlo vse skupaj predaleč, pa je vaša prva dolžnost, da zadevo prijavite tistim, ki so za to pristojni.