V želji po varovanju okolja in čim boljšemu izkoristku energije se večina domov dandanes odloča za investicijo v bolj varčen vir centralnega ogrevanja.
Toplotne črpalke so eden od najbolj uporabnikom privlačnih in koristnih ogrevalnih naprav, saj koristijo toploto (energijo) sonca, ki se akumulira v vodi, zemlji ali zraku. Sistem toplotnih črpalk na ta način pridobi večino energije iz okolja in le eno četrtino energijo iz električnega omrežja, s čimer se drastično zmanjšajo emisije ogljikovega dioksida (v primerjavi s klasičnim ogrevanjem).
Z njimi lahko ogrevamo tako prostore kot tudi sanitarno vodo, bivalne prostore pa lahko poleti celo hladimo.
Poznamo tri sisteme toplotnih črpalk: zrak-voda, zemlja-voda in voda-voda. Vse so precej zanesljive, tehnološko vedno bolj izpopolnjene in varčne.
Sistem zrak/voda
Sistem zrak-voda kot vir energije izkorišča zunanji zrak. Toplotne črpalke so sestavljene iz notranje in zunanje enote (Obstajajo tudi izvedbe v enem kosu, vendar se bolj priporoča ”split sistem”). Zunanjo enoto se postavi na tla ali z nosilci na fasado objekta. Notranja enota je ravno tako pritrjena na steno ali prostostoječa. Dodatno je lahko zraven postavljen povezan zalogovnik tople vode, ki jo ogreva toplotna črpalka.
Imajo vgrajen sistem proti zamrzovanju, ki omogoča delovanje toplotne črpalke pri zunanjih temperaturah do -25° Celzija.
Odločite se lahko med visokotemperaturno ali nizkotemperaturno toplotno črpalko. V osnovi velja, da so visokotemperaturne primerne za gretje radiatorjev, nizkotemperaturne pa za talno gretje. Če niste prepričani, raje povprašajte strokovnjaka, ki pozna vašo situacijo.
V večini so najbolj smiseln način obnove obstoječih ogrevalnih sistemov.
Sistem voda/voda
Če želimo izkoriščati vodo kot vir toplote, moramo preveriti, če se nahaja na sprejemljivi globini in pridobiti vodno dovoljenje, podtalnico pa je potrebno predhodno še kemično analizirati. Podtalna voda namreč omogoča stalno temperaturo okoli 10° Celzija, kar pomeni optimalno ogrevanje skozi celo leto. Ta način predstavlja visok izkoristek energije. Podtalnico se črpa od vrtine do toplotne črpalke s pomočjo potopne črpalke, naprava pa jo vrača v odtočno vrtino, ki mora biti okoli 15 metrov oddaljena od mesta črpanja. V kolikor podtalna voda ni dostopna tam, kjer stoji objekt, je zemlja boljša izbira toplotnega vira.
Sistem zemlja/voda
V zemlji oz. tleh so shranjene ogromne količine solarne energije. Zaradi tega bo pozimi toplota zemlje ravno tako zagotavljala dovolj energije za optimalno ogrevanje vašega doma. Med vsemi kolektorskimi sistemi ogrevanje s toploto zemlje predstavlja najnižje stroške delovanja. S tem sistemom namreč uporabimo kar 80% brezplačne energije iz okolja.
Vodoravni kolektor za izkoriščanje sončne toplotne energije namestimo približno 1,2 pod zemljo. Odvzem toplote poteka s pomočjo tekočine, ki kroži v zaprtem cevnem sistemu, toplota pa potem preide do toplotne črpalke. Velikost površine kolektorjev je seveda odvisna od značilnosti prsti, ogrevalnih potreb vaše stavbe, …. Bolj vlažna in gosta prst namreč v sebi skladišči več energije.
Ko izberemo vrsto toplotne črpalke, je pomembno še, da se odločimo za ustrezno moč, ki je odvisna od velikosti objekta in izolacije prostorov ter vrste ogrevalnega sistema.
Ogrevanje s toplotno črpalko je toliko zanesljivejše tudi iz tega razloga, da je elektrika edini energent, s katerim smo v Sloveniji skoraj v celoti samooskrbni. Ni vam potrebno skrbeti za gorivo niti ne potrebujete skladiščnega prostora, tudi dimnik ni potreben. Vzdrževanje je poceni in preprosto. Njihovo delovanje je tiho in zasedejo zelo malo prostora.
Sicer je investicija v toplotne črpalke nekoliko višja, vendar se nakup povrne v manj kot desetih letih (zaradi nižjih obratovalnih stroškov). Zatem ostane le sprotni strošek električne energije, ki pa je tudi veliko nižji kot strošek drugih goriv (kurilno olje, zemeljski plin, …). Za vse vrste toplotnih črpalk lahko pridobite nepovratna finančna sredstva Ekosklada, s čimer se vam investicija povrne še prej. Ni zanemarljiv niti zmanjšan negativni vpliv na okolje.