Zdravstveni problem, ki bi si zaslužil več pozornosti


Poleg, v zadnjem času precej aktualnega korona virusa, je v slovenskemu javnemu zdravstvu zelo velik problem relativno visoko število ljudi, ki naredi samomor. Sicer je v zadnjih letih opaziti trend upadanja števila samomorov, so pa številke še vedno precej visoke in Slovenija se na svetovni lestvici, po številu samomorov, uvršča zelo visoko.

Statistika samomorov se meri na 100.000 prebivalcev. Če je bil količnik samomora v letu 2003 28.15, pa je podatek za leto 2017 19.89. Leta 2018 je samomorilni količnik znašal 17.08. V absolutnih številkah konkretno za leto 2018 pomeni, da je za posledicami samomora 353 oseb (274 moških in 79 žensk), kažejo podatki NIJZ-ja.

Največ samomorov naredijo moški, stari povprečju več kot 50 let. Število samomorov, ki jih storijo moški je trikrat večje, kot to velja za ženske. Razloge, zakaj je na strani moških več uspešnosti pri samomoru je iskati v načinih izbire sredstev, da si vzamejo življenje. Moški so drznejši in izbirajo bolj »učinkovita« sredstva na primer, da uporabijo strelno orožje in se ustrelijo ali pa skačejo iz višine, najbolj pogosto pa izberejo obešanje.  Več poskusov samomora pa je na strani žensk. Pri ženskah je pogosto zaužitje pomirjeval ali drugih substanc. Največ poskusov samomora je tudi med mladimi ljudmi. Regije v Sloveniji, kjer je problem samomorov največji so Prekmurska, Koroška, Štajerska in Dolenjska.

Da gre res za resno družbeno problematiko še podatek, da si je samo v letu 2017 življenje vzelo 411 ljudi, kar je štirikrat več, kot jih je v istem obdobju umrlo zaradi posledic prometnih nesreč.

Kaj je razlog, da se posamezniki odločijo, da si bodo prekinili življenje? Razlogi za samomorilstvo so depresija in druge duševne motnje, ekonomske razmere, sledijo odvisnosti od alkohola ali drog, poslovna neuspešnost, bolezni ali zmanjšanje funkcionalnih telesnih zmogljivosti kot so invalidnost. Psihologi pravijo, da je samomorilnost pogojena tudi z dedno obremenitvijo, predvsem gre tukaj za podvrženost posameznika k depresiji in tesnobi. Samomoru pravijo tudi »bolezen starejših«, saj je največje število samomorov narejenih v starosti nad 50 let.

Težko je razumeti človeka, ki si je sposoben vzeti življenje. Če smo do ljudi pozorni, bomo opazili, da nam posameznik že prej izraža svoje nezadovoljstvo s svojim življenjem. Če ima posameznik temačne misli ali misli o samomoru, je bistvenega pomena nedvomno komunikacija. Naša reakcija do pomoči takšnemu človeku bi morala biti takojšnja, ne pa da se takšne misli pomete pod preprogo ali jih celo jemati kot nekaj, s čimer se lahko ukvarjamo kasneje.

Odločitev za samomor je zavestno dejanje posameznika. Kljub temu, da gre za osebno odločitev, pa pogosto s to svojo odločitvijo močno vpliva tudi na ljudi, ki ostanejo in se soočijo s kruto in nenadno izgubo ljubljene osebe. Za ozaveščanje ljudi o samomoru se v mednarodni skupnosti že nekaj let uporablja rumeno – oranžna pentlja. Je simbol zavedanja, da samomor predstavlja velik zdravstveni in družbeni problem. Hkrati pa je tudi znak podpore in prizadevanja na tem področju.

Nedavni prispevki