Zlati prinašalec – pes, ki bo naredil vse, da osreči svojega najboljšega prijatelja


Ko se odločate za štirinožnega najboljšega prijatelja, vam bo skoraj gotovo na misel prišel tudi zlati prinašalec. Ta izjemno nežni velikan, ki lahko v gobcu drži jajce, ne da bi ga poškodoval, potrebuje veliko gibanja in kakovostno prehrano, žal pa je nagnjen tudi k hudim boleznim, kakršne so različne oblike raka.

Zlati prinašalci lahko dočakajo 12 let ali celo več. Samci so običajno visoki med 55 in 60 centimetrov, samice pa dosegajo višine od 52 do 56 centimetrov. Predvidena teža odraslega zlatega prinašalca je med 27 in 37 kilogramov. Ker radi jedo, so sicer nagnjeni k prekomerni telesni teži.

Zgodovina pasme zlati prinašalec

Prve omembe zlatih prinašalcev segajo na Škotsko, v sredino devetnajstega stoletja. Takrat je bil med bogato škotsko elito zelo popularen šport lov na divjo perjad, kakršne so race in labodi. Obstoječe pasme prinašalcev tedaj niso bile primerne za to, da bi lovcem prinašale ustreljene ptice. Ker je bil lovski teren tedaj posejan z močvirji, ribniki in rekami, so se morali lovski psi dobro znajti tako na suhem kot v vodi. Težavo so rešili tako, da so najboljše vodne španjele križali s prinašalci in tako ustvarili pasmo, ki jo danes poznamo pod imenom zlati prinašalec.

Prvi mladički zlatega prinašalca so se skotili na škotskem posestvu Guisachan, posestvu prvega barona tweedmouthskega, Dudleya Marjoribanksa. Mnoga leta ni bilo povsem jasno, katere pasme so križali med seboj, da so »ustvarili« zlatega prinašalca – nekaj časa je veljalo zmotno prepričanje o nakupu celega tropa ruskih slednih psov ovčarjev iz potujočega cirkusa, nato pa so leta 1952 objavili Marjoribanksove zapise o križanju iz let 1835 do 1890.

Američan, Britanec ali Kanadčan

Danes poznamo tri tipe zlatih prinašalcev – britanski tip, ameriški tip in kanadski tip. Vsi se med seboj razlikujejo po določenih fizičnih lastnostih, kot so barva in gostota kožuha, oblika oči, višina, teža in mišičastost.

Britanski tip: Britanski tip zlatega prinašalca se pri nas pojavlja najpogosteje, prav tako je med zlatimi prinašalci najpogostejši v Avstraliji. Ta tip ima širšo lobanjo kot ostali tipi zlatih prinašalcev, prav tako je od njih bolj mišičast. Njihov kožuh je običajno svetlejši od ameriškega in kanadskega tipa. Njihove oči so okrogle in temne, kožuh pa je lahko v več odtenkih zlate ali smetanaste barve.

Ameriški tip: Zlati prinašalci ameriškega tipa so bolj vitki in najmanj mišičasti od vseh tipov. Njihov kožuh je temnejši in se lahko pojavlja v več odtenkih zlate.

Kanadski tip: V višino ponavadi meri več od svojih ameriških in britanskih vrstnikov. Njegov kožuh je redkejši in temnejši.

Zlati prinašalec – odličen spremljevalec, a slab čuvaj

Ker zlati prinašalec tako rad ustreže, ta pasma dosega odlične rezultate na tekmovanjih v poslužnosti in agilityju. Prvi trije psi, ki so osvojili naziv prvaka na tekmovanju v poslušnosti, so bili zlati prinašalci.

Ker jih je tako lahko dresirati, ljudje zlate prinašalce uporabljamo za opravljanje različnih izredno pomembnih nalog. Odlični so kot spremljevalci in psi vodniki za slepe osebe, na letališčih opravljajo vlogo pregledov sumljivih posameznikov, saj so zmožni izvohati droge ali bombo, uporabni pa so tudi v primernih potresov in drugih naravnih nesreč, saj pomagajo pri reševanju ljudi. Pri tem jim konkurenco delajo predvsem novofundlandci in labradorci.

zlati prinašalec

Zlati prinašalec je ena najbolj inteligentnih pasem psov, na četrtem mestu za border collieji, pudli in nemškimi ovčarji.

Čeprav so to zelo pametni psi in jih je izredno enostavno izučiti, zlatim prinašalcem njihov nežen temperament ne dopušča agresije in ker se dobro razumejo tako z znanimi ljudmi kot tudi s popolnimi neznanci, ta pasma ravno ne spada med najboljše pse čuvaje. To so psi, za katere radi rečemo, da bi roparjem prej pomagali nositi stvari iz hiše, kot da bi jih skušali ustaviti. Kljub temu pa zlati prinašalci spadajo med najbolj priljubljene pse, ravno zaradi njihove inteligence, učljivosti in nagnjenosti k temu, da se razumejo tako z drugimi psi kot z ljudmi. Še posebej skrbni in zaščitniški so do majhnih otrok.

Rak – tihi ubijalec zlatih prinašalcev

Zlati prinašalec je žal precej nagnjen k temu, da zboli za rakom. Študija, ki so jo leta 1998 izvedli v ameriškem klubu ljubiteljev zlatih prinašalcev, je pokazala, da je rak vzrok za smrt več kot 60 odstotkov predstavnikov te pasme in s tem njihov nesporno najnevarnejši ubijalec. Najpogostejši rak pri psih je hemangiosarkom, sledita mu limfosarkom in osteosarkom.

Enega od petih zlatih prinašalcev prizadane displazija kolkov ali displazija komolca, ki jo lahko s pomočjo skeniranja odkrijejo že v prvih mesecih življenja pasjega mladička.

Zlati prinašalci pogosto obolevajo tudi zaradi bolezni oči. Najpogosteje jih prizadane siva mrena, pogoste pa so tudi druge bolezni: atrofija mrežnice, distrofija roženice, displazija mrežnice, glavkom in druge. Pogosto jih prizadanejo tudi srčne bolezni in bolezni sklepov, nagnjeni pa so tudi k alergijam (najpogosteje na bolhe), ki vodijo v dermatitis, k seboreji in hemofiliji.

Čeprav je to pasma, ki jo lahko prizadanejo številne bolezni in ne zna ravno dobro čuvati hiše, so zlati prinašalci izredno priljubljeni psi, saj so nežni, prijazni, pametni in zelo učljivi.

Recent Posts