Zdravje in lepota Archives - Page 9 of 9

Klopni meningitis, oziroma klopni meningoencefalitis je resna bolezen, za katero velja, da lahko preventiva prepreči samo bolezen. Gre za vnetje možganov, oziroma možganskih ovojnic, povzroča pa ga klop vrste Ixodes ricinus. Že leta 1937 je skupini ruskih znanstvenikov uspelo dokazati, da gre za virusno bolezen, v Sloveniji pa so prvi primer odkrili že davnega leta 1953. Gre za bolezen osrednjega živčnega sistema, bolezen pa povzročajo trije različni podtipi in sicer : evropski, daljnovzhodni in sibirski. Večina vseh okužb poteka brez izrazitih simptomov, vendar pri določenem številu ljudi povzroči izredno hud potek bolezni in vzrok za tako različno obliko ni znan. Klopni meningitis se prenaša z pikom, oziroma vbodom okuženega klopa. Tveganje za okužbo je enako v vseh življenjskih obdobjih, seveda pa so najbolj izpostavljeni tisti, ki se veliko gibljejo v naravi. Bolezen poteka v dveh fazah. Prva se začne nekje teden do dva po vbodu, znaki pa so zelo podobni navadni gripi, pojavi se glavobol, vročina , splošno počutje je oslabljeno, bolečine v mišicah, lahko tudi bruhanje, driska ter bolečine v trebuhu. Prva faza po navadi traja nekje do šest dni. Po začetnih znakih nastopi pavza , ki traja 7 -14 dni in klopni meningitis preide v drugo fazo – takrat virus vstopi preko krvno možganske ovojnice v same možgane in nastopijo hujše težave – visoka vročina (običajo nad 39 stopinj celzija), izredno močni glavoboli, slabosti z bruhanjem, motnjami zavesti, težave pri koncentraciji, tresenje, otrdelost vratu, vedenjske motnje ,možna pa je tudi izredno nevarna ohromitev dihalnih mišic. V tem primeru je nujno umetno predihavanje. Če je prizadeta sama hrbtenjača lahko pride tudi do ohromelosti, ki se težko popravijo in v tem primeru je pogost nastop invalidnosti. Le redko je klopni meningitis smrtna bolezen, vendar lahko občutno spremeni kvaliteto življenja, saj lahko povzroči trajno invalidnost, slabšo koncentracijo, depresijo, občutno poslabšanje delovne sposobnosti… Ponavadi je tudi samo zdravljenje dolgotrajno, nega in rehabilitacija ter zdravljenje v bolnišnici lahko trajajo tudi več mesecev. Slovenija je v samem vrhu evropskih držav, glede na endemično območje okuženosti. Letno se z virusom klopnega meningoencefalitisa okuži približno 250 posameznikov, virus pa je pristoten predvsem na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem, v zadnjem času pa tudi v osrednji Sloveniji. Po podatkih za leto 2015 pa je vseeno obolelost padla, saj je bilo prijavljenih primerov le 62. Tu gre predvsem za podatke ljudi, ki so bili hospitalizirani. Zdravila glede na to, da gre za virusno bolezen ni, gre predvsem za lajšanje simptomov in ne zdravljenje same bolezni s protibolečinskimi zdravili, zdravili za zniževanje povišane temperature itd. Za klopni meningitis pa je pomembno, da se odkrije čim prej. Tako je veliko večja možnost popolnega ozdravljenja, saj se simptomi začnejo zdraviti takoj, še predno v telesu pustijo trajne posledice. Časovno obdobje, ko je nevarnost okužbe največja pa je od maja do oktobra, kar je povezano z biološko aktivnostjo klopov, med okuženimi je nekaj več moških kot žensk, so pa vse starostnih skupin, od otrok pa vse do starostnikov. Klopni meningitis je resna bolezen in najučinkovitejša zaščita je cepljenje in priporoča se vsem, predvsem pa tistim, ki živijo ali se gibajo na endemičnih področjih in sicer od enega leta naprej. Obvezno pa je za ljudi, ki so pri delu izpostavljeni okužbi, na primer gozdarji, poklicni vojaki ter študentje in dijaki, ki se izobražujejo na teh področjih in imajo obvezno praktično delo. Cepiti se je potrebno trikrat v začetni fazi, kar velja za osnovno zaščito, ki se potem obnavlja na tri, oziroma pet let za ohranitev imunosti. Dobro je opraviti cepljenje še pred sezono klopov, pred začetkom njihove aktivnosti, se pravi v zimskih ali zgodnje pomladanskih mesecih. Cepiti pa se je možno skozi vse leto. Stranski učinki so zelo redki, pojavi se lahko rdečina na koži ali blaga vročina, za samo ceplenje pa je potrebno biti zdrav. Ostali preventivni ukrepi so bistveno manj učinkoviti. Med te ukrepe sodi izogibanje področjem, kjer je prisoten klopni meningitis, kar pa je včasih neizvedljivo. Pred odhodom v naravo se je potrebno ustrezno pripraviti, oziroma zaščititi z ustreznimi oblačili – dolgi rokavi, dolge hlače, svetla oblačila, pokrivala, skratka čim manj gole kože, zaščitimo pa se tudi z raznimi repelenti, ki jih je zelo veliko na tržišču. Po vrnitvi domov je potreben temeljit pregled telesa, zlasti na pregibih, okoli ušes, pod pazduhami in v dimljah, prhanje ter umivanje las. Preventiva je boljša kot kurativa, zato je potrebno temu nameniti nekaj pozornosti.