Zdravje in lepota Archives - Page 9 of 9

Sladkorna bolezen ali diabetes je kronična bolezen, ki nastopi takrat, ko trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina oziroma proizvedeni inzulin telo ne more porabiti. Glukoza, ki jo zaužijemo ne more prehajati v celice, zato je njihovo normalno delovanje onemogočeno, motnje nastanejo tudi v presnovi maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Bolezen zahteva resno zdravstveno obravnavo, saj je pod strokovnim nadzorom popolnoma obvladljiva, v primeru, če se ne zdravi pa lahko privede do trajnih okvar ali celo odpovedi telesnih organov. Pri samem zdravljenju se bolniku dodaja inzulin v obliki tablet ali injekcij, tako se nadomesti primanjkljaj, ki ga trebušna slinavka ne more sama zagotoviti. Tako je sladkorna bolezen pod stalnim nadzorom, bolniki pa lahko živijo normalno kvalitetno življenje. V preteklosti so hormon inzulin izdelovali iz goveje ali svinjske trebušne slinavke, danes pa ga izdelujejo z genetskim inženiringom. Ta inzulin je popolnoma enak kot človeški, zato ga vsi bolniki lepo sprejemajo. Poznamo dve obliki sladkorne bolezni in sicer Tip 1, ki se pojavi že v otroštvu ali mladosti in je najverjetneje posledica dednosti, gre za avtoimunsko bolezen. Inzulin z injekcijami je potrebno nadomeščati celo življenje. Tip 2 pa je veliko pogostejša oblika, približno 90 odstotkov obolelih spada v skupino, ki jih je prizadela sladkorna bolezen tipa 2. V osnovi gre za gensko bolezen, telo pri tej obliki deluje z odporom proti inzulinu, ne gre za primanjkljaj. V začetni fazi se zdravi bolezen tipa 2 s tabletami, če je glukoze v krvi po zdravljenju še vedno preveč, se počasi preide na zdravljenje z injekcijami. Veliko vlogo pri zdravljenju in vzdrževanju normalnih vrednosti glukoze v krvi pa igra tudi prehrana in gibanje, torej zdrav način življenja. Bolniki, ki se držijo diete brez sladkorja in živil iz bele moke ter tistih z veliko vsebnostjo naravnih sladkorjev in ki so vsakodnevno fizično aktivni nimajo dodatnih težav. Sladkorna bolezen tipa 2 povzroča tudi razvijanje ostalih spremnih bolezni, kot so zvišan krvni tlak, povišanje maščob v krvi, pri tem pa se lahko razvijejo tudi resnejše bolezni srca in ožilja, zato je potrebno bolezen obravnavati zelo resno. Tudi stres, prevelika telesna teža, prekomerno pitje alkoholnih pijač in kajenje so dejavniki, ki slabo vplivajo na razvoj bolezni. V nosečnosti pa zaradi hormonskega stresa v telesu lahko pride do prehodne hiperglikemije, ki po navadi po nosečnosti izzveni. Pri večjih nihanjih glukoze v krvi lahko pride tudi do hipoglikemije in prvi opozorilni znaki so lakota, bledica, prekomerno potenje in vznemirjenje, pojav neobičajnega strahu in drgetanja, bolnik postane zmeden, pri težjih oblikah lahko nastopi nezavest. Sladkorna bolezen je vsekakor nepredvidljiva in pri lažji hipoglikemiji se priporoča zaužitje obroka, ki je bogat z ogljikovimi hidrati, če se pojavijo hujši znaki pa zaužitje kocke sladkorja ali zelo sladke pijače. Težji bolniki imajo pri sebi glukagon v injekciji in svojce seznanijo, kako morajo reagirati, če pride do težjega pojava hipoglikemije, včasih je celo potrebna infuzija raztopine glukoze, da čim prej pride v kri zadostna količina. Hiperglikemija pa je obratno stanje, saj pomeni stanje, ko je koncentracija sladkorja v krvi močno povišana. Normalne vrednosti sladkorja v krvi se gibljejo med 3,5 mmol/l in 5,6 mmol/l. Hipoglikemija nastopi, kadar so vrednosti pod 3,5 mmol/l, hiperglikemija pa takrat, kadar so vrednosti nad 5,6 mmol/l, oziroma takrat, ko so vrednosti višje od 7 mmol/l, takrat se diagnosticira sladkorna bolezen. Vrednosti se merijo na tešče, oziroma se upošteva drugačen kriterij po hranjenju. Pri zdravljenju sladkorne bolezni je zelo pomemben odnos bolnika, saj se mora v prvi vrsti zavedati, da je sam odgovoren za svoje zdravje in poskrbeti za zdrav način življenja s pravilno prehrano, vsakodnevnim gibanjem, pomembno je tudi sproščanje, oziroma izogibanje stresnim situacijam in škodljivim razvadam, kot je alkohol in kajenje. Tudi bolnikovi svojci lahko veliko prispevajo k vzdrževanju bolezni, če sodelujejo z bolnikom, na ta način pa bodo kvalitetnejše in bolj zdravo živeli vsi. Sladkorna bolezen pa mora biti tudi pod zdravniškim nadzorom, saj je potrebna redna kontrola in pri spremembi vrednosti sladkorja v krvi tudi sprememba terapije, oziroma zdravil. Vsekakor je cilj zdravljenja odprava simptomov ter pojavov ostalih bolezni, preprečevanje akutnih zapletov, predvsem pa izboljšanje kvalitete življenja in zmanjšanje umrljivosti zaradi razvoja težjih bolezni, ki so posledica nezdravljene sladkorne bolezni. V sodelovanju zdravnika, bolnika in njegovih svojcev je skrita formula uspeha zdravljenja in vzdrževanja sladkorne bolezni. Poleg telesne aktivnosti se priporoča tudi sproščanje, ki pa je odvisno od vsakega posameznika, nekaterim bolnikom sladkorna bolezen ne povzroča dodatnih težav, saj se sproščajo z jogo, sprehodi v naravi, raznimi sprostitvenimi tehnikami, meditacijami, poskrbijo za vsakodnevno fizično aktivnost, vsaj eno uro na dan ter prilagodijo način prehranjevanja. Priporočeno je pet obrokov na dan, ki so časovno enakomerno porazdeljeni, izogibati pa se je potrebno zlasti ocvrtim jedem, maščobam, kremnim sirom, predelani hrani kot so razne salame, klobase in hrenovke, industrijsko pripravljenim jedem, sladkim pijačam, sladicam, ki vsebujejo veliko sladkorja. Z vsemi naštetimi ukrepi boste lahko živeli kvalitetno, s takšnim načinom življenja pa boste poskrbeli, da se tudi druge bolezni pri vas sploh ne bodo razvile.